V soboto 24. julija sva se Danijel in jaz (Erik) peš odpravila na približno 50 kilometrov dolgo pot v hišo g. Albrehta v Doleh, kjer naj bi z ministranti in mladinci preživeli teden. Zakaj sva se odločila za to pot še sama nisva prav natančno vedela. To je bil izziv, ki sva si ga zastavila, da bi preizkusila svojo psihično zmogljivost. Glede tega, ali bova uspela dokončati to romanje, nisva nikoli dvomila. Danijel je pred tem povedal: »Jaz bom šel do konca, tudi če ne bom mogel več«. In tako sva se res odpravila. Dan se je začel z blagoslovom odprave v cerkvi v Dornberku ob 2.45 zjutraj. Ob 3.00 sva za seboj pustila Zalošče in nadaljevala pot ob železnici do Ajdovščine, kamor sva prispela ob 6.00 zjutraj. Na Colu naju je gostoljubno sprejel tamkajšnji župnik, da sva lahko imela daljši postanek po vzponu iz Ajdovščine. Pot proti Črnemu Vrhu sva nadaljevala ob 9.30, tja pa sva prispela ob 11.30 in se spet za dalj časa ustavila, saj naju je ujela nevihta. Po nevihti sva nadaljevala skozi Godovič, kamor sva prispela ob 14.00. Sledil je še vzpon na Medvedje Brdo in končno spust proti cilju. V vas Dole sva prispela ob 16.00, na cilj pa par minut pred peto uro popoldne. Za ta izziv sva potrebovala približno 12 ur, od česa je bilo nekaj več kot 10 ur hoje. G. Ivan Albreht, ki sva ga srečala 2 km pred ciljem je povedal, da je bila ta odprava najdaljša do njegove hiše, saj se nihče ni odpravil od tako daleč. To romanje je bila pozitivna izkušnja, saj je pokazala, da z močjo volje lahko premagaš tudi tako velike izzive.
Odprava v Dole 2015
