Kako nam molitev lahko pomaga, da se vrnemo k Bogu
Prek molitve prepoznavamo svoje grehe in slabosti ter v sebi znova obudimo željo, da bi se vrnili k Izviru vseh stvari na tem svetu. Kadar molimo, bi seveda morali prepoznati lastno nezadostnost in potrebo, da se zanašamo na Boga. S pomočjo molitve bi morali ozavestiti svojo odvisnost in priznati svojo vlogo zemeljskih bitij. Prosilne molitve, še posebej če jih molimo z vero, poudarjajo ta odnos in imajo moč, da nas pripeljejo nazaj k Bogu, kadar zaidemo s poti. Če smo se za nekaj časa oddaljili od Boga, moramo najprej preprosto moliti. Ko molimo, povabimo Boga v svoje življenje in ga priznamo za svojega Stvarnika.
Povzeto po Aleteia
MISLI IN NASVETI SVETNIKOV
Neki svetnik je nekoč podal prispodobo hudiča kot ribiča, ki z vabo greha lovi ljudi. Za vse grehe uporablja navaden trnek, na katerega se lahko ulovi posamezna riba - človek. Ko pa se odloči, da bo v greh naenkrat ulovil množico ljudi, takrat za vabo uporabi greh nečistosti. Če je to veljalo že nekoč, koliko bolj velja danes, ko je pornografija dostopna že na vsakem koraku in je spolna nemorala obravnavana kot nekaj povsem običajnega in se jo celo spodbuja pod krinko svobode in podiranja mej.
Svetniki so pri tem enotni - za krepost čistosti se je potrebno boriti. Le tako bomo lahko okusili pravo svobodo in ne tiste namišljene, ki nam jo ponuja svet. To je zelo dobro vedel tudi sveti Angelo Roncalli, kasnejši papež Janez XXIII. V njegovem dnevniku duše, ki ga je pisal skozi celotno življenje, se je že kot 16-letnik odločil, da si bo aktivno prizadeval za rast v čistosti. Takole je razmišljal: »Po božji milosti in po milosti Matere božje sem prepričan, da je sveta čistost neprecenljiv zaklad, in zame, ki sem poklican k duhovniški službi, je nujno, da ga imam.« V ta namen si je svetnik postavil tri sklepe, ki lahko služijo tudi vsakemu izmed nas:
- »Ker sem globoko prepričan, da je sveta čistost dar božje milosti, brez katere bi sam mogel le grešiti, moram zgraditi predvsem močan temelj ponižnosti: ne bom si preveč zaupal in vse svoje zaupanje bom stavil na Boga in Marijo. Vsak dan bom v molitvi prosil Gospoda za krepost svete čistosti in najbolj se mu bom zanjo priporočal pri svetem obhajilu … Do Kraljice devic bom gojil najglobljo pobožnost, za čistost bom prosil pri prvi zdravamariji pri molitvi angelskega češčenja in v ta namen bom vedno molil prvo desetko rožnega venca. Priporočil se bom tudi sv. Jožefu, prečistemu ženinu Marijinemu in trem svetnikom - Alojziju Gonzagi, Stanislavu Kostki in Janezu Berchmanasu ter skušal njihovo čistost preliti vase.«
- »Pazil bom na strogo zatajevanje svojih čutov in jih vedno držal v mejah krščanske skromnosti. Posebno bom nalagal post svojim očem, ki jih je sv. Anton Padovanski imenoval dušne tatove.«
- »Z največjo zadržanostjo bom hodil tudi po mestih ali drugih obljudenih krajih. Nikdar ne bom gledal plakatov, podob in izložb, kjer bi moglo biti kaj nespodobnega.«
Naj nam bodo praktični in aktualni sklepi svetnika v spodbudo, da se tudi sami odločno zoperstavimo skušnjavam in si aktivno prizadevamo za rast v krepostih.
Sodelavec oznanil
