Anton Martin Slomšek je prvi slovenski svetniški kandidat, ki je bil tudi uradno razglašen za blaženega. Njegovi modrosti polni spisi veljajo za zelo priljubljene med slovenskimi bralci vseh starosti in kljub temu, da jih prebiramo že skoraj dvesto let, ostajajo vedno aktualni.

Središče blaženega Slomška je bil Jezus v najsvetejšem zakramentu. V njem je črpal svojo življenjsko moč in ustvarjalnost, zanj je bilo njegovo srce. Zato bi rad v teh nekaj vrsticah, izpostavil njegovo spodbudo, k pogostem in vrednem prejemanju svetega obhajila:

»Pogosto prejemanje svetih zakramentov je nadvse koristno  vsakemu kristjanu; neizogibno
pa tistim, ki resnično hrepenijo po krščanski popolnosti.«

Tako pravi sveti škof, a nas vse v isti sapi tudi opozarja:

»Seveda je treba imeti največjo skrb za to, da se sveti zakramenti tudi vselej vredno prejema. Izkušnja namreč uči, da je človek slaboten in se kaj hitro privadi vsemu, tudi najsvetejšim rečem, in potem vse opravlja tudi le tako iz same navade, brez prave gorečnosti, in zaradi tega tudi brez sadú in koristi, ter celo grešno in nevredno.«

Nadalje svojo misel še nekoliko poglobi in dodaja tudi konkreten nasvet:

»Zato mora biti prva in največja skrb vsakega kristjana pripravljenost na prejem svetega obhajila. Prejemati ga mora vedno le iz pravega, svetega, Bogu všečnega namena, torej iz čiste, svete ljubezni do Gospoda Jezusa Kristusa v Presvetem Telesu, in pa iz ljubezni do svoje neumrljive duše, do svojega večnega zveličanja; nikdar pa iz nečimrnih, posvetnih in občudovanja željnih namenov. Najvrednejša priprava na prejem svetega obhajila je dobra in veljavna spoved.

Na njo se je potrebno skrbno, a nikakor boječe pripraviti: Dobro je, če se naučimo izpraševati vest vsak večer, imamo stalnega spovednika, svoje grehe očitno in brez zadržkov jasno spovemo spovedniku.«

Nenazadnje pa Slomšek naš pogled zopet obrne k Bogu. Vse kar je dobrega v nas prihaja od Njega, zato se z zaupanjem v molitvi obrnimo k njemu. Slomšek razlaga:

»Če se nam dozdeva, da včasih nimamo prave gorečnosti, nič božjega veselja in svete želje in da vse le bolj iz gole navade opravljamo, je morda modro, da opravilo svete spovedi odložimo za nekaj časa. Sicer pa vemo vsi, da je potrebno  neprenehoma prositi Gospoda za pravo spoznanje in resnično obžalovanje grehov, kakor tudi za vsem najbolj potrebno milost – stanovitnost v dobrem do konca.«

Upoštevajmo torej nasvete slovenskega svetniškega kandidata in pogosto ter vredno prejemajmo svete zakramente, ki bodo postopoma oblikovali naša življenja po zgledu našega Gospoda. Naj nam blaženi Anton Martin Slomšek, ob Božjem prestolu, za to izprosi prepotrebnih milosti.