OKTOBER – MESEC ROŽNEGA VENCA
Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.
Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Sčasoma se je razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev, številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu.
Rožni venec je razdeljen na tri temeljne dele. Veseli, žalostni in častitljivi. Sveti oče, sveti Janez Pavel II., je dodal tem delom še svetli del rožnega venca.
Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.
Rožni venec, ki je najbolj razširjen, so zelo spodbujali bratje dominikanci. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.
Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.
Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda, ki po Mariji vstopa v naše srce.
MISLI IN NASVETI SVETNIKOV
Danes praznujemo Slomškovo nedeljo, dan, ko se še posebej spominjamo našega rojaka, blaženega Antona Martina Slomška. Že hiter pregled njegovega bogatega življenja nam deje vtis, da njegovi dnevi niso bilo dolgi zgolj 24 ur. Toliko funkcij, dejavnosti, pomoči in pozornosti, opravljenih z neverjetno predanostjo, lahko v svoj delavnik spravi le svetnik. Njegova pobožnost in delavnost sta nam lahko v zgled. Ko so ga vprašali, od kot črpa vso svojo moč, je bil njegov odgovor preprost - iz vere. Dodobra se je zavedal, da z vero lahko premikamo gore. V enem izmed svojih zapisov, ki ga je poimenoval "O veri", nam blaženi Martin že podaja 3 temelje, s katerimi lahko tudi sami okrepimo svojo vero in vero svojih bližnjih:
- Prizadevaj si biti aktivni član Cerkve in spoštuj papeža, škofe in duhovnike.Slomšek pri tej točki poudarja: "Srečno živi in srečno umrje, kdor se svete matere katoliške Cerkve zvesto drži. Naj pravijo posvetni ljudje, kar hočejo: to svojo Cerkev je Kristus na skalo postavil; nje ne bodo premagale vse peklenske moči."
- Dobro spoznaj krščanski nauk.Pri tem poudarja pomen rednega branja Svetega pisma, katekizma in drugega duhovnega branja. Le tisti, ki ga ima (znanje o veri), ga lahko podaja naprej.
- Dobro vzgajaj svoje otroke.Pogosto je namreč slišati - otroci so naša prihodnost. Želimo zdravo krčansko družbo? S to mislijo vzgajajmo tudi svoje otroke. Ali kot je zapisal Slomšek: "... preskrbite otrokom svete vere svetlo luč; ona jim bo svetila, da bodo srečno hodili, jih podpirala, da v dobrem ne opešajo, jih pripeljala srečno k vam domov in pa k Očetu v sveto nebo."
Slomšek je preroško čutil, da v družbi, ki se oblikuje, kristjan nikakor ne more zaspati v svoji mlačnosti. Naj bodo naslednje besede svetniškega škofa zato za konec namenjene tudi vsem nam: "Ali čujte, preljubi moji kristjani, neskončno modri Bog nas hoče v sedanjih časih preskusiti, koliko kaj naša vera velja; hoče zaspane kristjane zbuditi ... Ne smemo torej brez vse skrbi dremati, ne križem rok držati, ampak vsakdo izmed nas naj po svojem stanu za sveto vero poskrbi ter v dejanju in besedi pokaže, da je pravoveren katoliški kristjan, pripravljen rajši vse izgubiti kakor dopustiti, da bi se veri med nami kaka škoda godila."
Sodelavec Oznanil I
Koncert zborovske glasbe
Nedelja, 25. september 2022 ob 18. uri
Cerkev sv. Danijela v Dornberku
Mešani pevski zbor Psallite
zborovodja
MATJAŽ ŠČEK
