Kakšna znamenja pošilja Bog?

Po tem pomembnem načinu Božje govorice prepoznavamo njegovo naklonjenost, pomagajo pa nam tudi odkrivati Božjo voljo
Znamenja so pomemben način Božje govorice in razodevanja. Po njih prepoznavamo Božjo naklonjenost in skrb za nas, pomagajo nam odkrivati Božjo voljo, vodijo nas k dobrim odločitvam. Vendar teh znamenj pogosto ne opazimo ali ne razumemo. Treba je presojati, kaj različna znamenja pomenijo. Že Jezus je grajal svoje sodobnike, da se bolj spoznajo na vreme kot na prepoznavanje znamenj časa. Obstaja tudi nevarnost, da preveč hlepimo in tekamo za znamenji, jih jemljemo kot nekaj, kar nas bo rešilo pred odgovornim razločevanjem ter nam dalo hitre rešitve in odgovore na naša vprašanja in dvome.

Znamenja v Svetem pismu
V Svetem pismu imajo znamenja središčno mesto in mnogovrsten pomen. Že ubijalec Kajn je dobil znamenje od Boga, ki ga je varovalo. Bog je dal mavrico na nebo kot znamenje svoje zaveze in zvestobe vsemu človeštvu. Jagnjetova kri na podbojih je rešila Izraelce v tisti veliki noči, ko je angel pokončevalec moril v Egiptu. Bog torej varuje in rešuje s svojimi znamenji. Z njimi tudi potrjuje svoje obljube, npr. Mojzesu v puščavi: »Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tej gori.« Ko je kralj Ezekíja hudo zbolel, mu je Bog obljubil, da bo ozdravel. V potrditev te obljube mu je dal nenavadno znamenje, sonce se je namreč pomaknilo za deset stopnic nazaj. V času štiridesetletnega potovanja po puščavi je Bog Izraelce spremljal s svojimi čudeži in znamenji, vendar zlepa niso bili zadovoljni in so znova in znova iskali, pričakovali ali celo zahtevali novih znamenj. Preizkušali so Gospoda in govorili: »Ali je Gospod med nami ali ne?«
Nekatere svetopisemske osebe, posebej preroki, so same postale znamenje za druge. S svojimi preroškimi gestami ali dejanji so opominjali in vabili nezvesto ljudstvo k spreobrnjenju. Jeremija se po Božjem naročilu ne sme poročiti in imeti otrok, ker tako postane znamenje prihodnje narodne katastrofe. V istem pomenu tudi razbije vrč pred vsemi, si napravi vezi in jarem ter si jih dene na vrat. Tudi prerok Ezekiel je poln znamenj, ki grajajo, pozivajo k spreobrnjenju in napovedujejo hude preizkušnje. Bog mu je npr. nenadoma vzel ženo, »radost njegovih oči«, in mu dejal, naj ne žaluje za njo. Preroku Ozeju pa je Bog celo naročil, naj znova vzame k sebi svojo nezvesto ženo, kar je bilo znamenje, da se bo Bog usmilil svojega nezvestega naroda in obnovil svojo zavezo z njim.

Najpomenljivejše znamenje
Najpomenljivejše znamenje pa najdemo pri preroku Izaiju, ko je Bog nevernemu kralju Aházu dal znamenje rešitve: »Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« Ko se je končno Izaijeva prerokba uresničila, so betlehemski pastirji dobili znamenje, po katerem so prepoznali pričakovanega Odrešenika: »Našli boste dete, povito in položeno v jasli.« To dete bo »postavljeno v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo«, je starček Simeon napovedal Mariji v templju.
Jezus je v svojem javnem delovanju storil veliko znamenj, nekatera so pomagala ljudem, da so začeli verovati (npr. v Galilejski Kani), druga so sledila njihovi izpovedi vere (primer stotnika ali kánaanske žene). A mnogi niso razumeli Jezusovih znamenj, za njim so hodili, ker so imeli od tega kakšno korist: »Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, temveč ker ste jedli kruh in se nasitili.« Drugi, Jezusu nasprotni ali celo sovražni, pa so zahtevali od njega novih in novih znamenj. Podobno kot Izraelci v puščavi so tudi oni preizkušali Boga. »Ta rod je pokvarjen rod. Išče znamenje, pa mu ne bo dano znamenje razen Jonovega znamenja.« Jezus ne bo več delal čudežev in znamenj, temveč bo on sam postal znamenje, ko bo na križu iz ljubezni daroval svoje življenje za vse. Ko bo povzdignjen na križ, bo vse pritegnil k sebi. A to bo storil nežno, brez prisile. Kdor se bo v veri zaupal temu znamenju ljubezni na križu, bo rešen.

Ljubljeni prepozna znamenja
V Janezovem evangeliju so vsi Jezusovi čudeži imenovani znamenja. Razumejo jih tisti, ki so Jezusu blizu, posebej učenec, ki ga je Jezus ljubil. Ko je stopil v prazen grob in videl povoje, je »videl in veroval«; po vstajenju, ob čudežnem ulovu, je bil znova on tisti, ki je dejal: »Gospod je.« Ljubljeni prepozna geste in znamenja ljubljenega brez besed.
Tudi apostolsko delovanje v prvi Cerkvi spremljajo mnoga znamenja: »Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove jezike ...« A tudi ta znamenja je treba presojati in razločevati. Jezus je namreč svaril: »Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče.« V knjigi Razodetja, ki je polna znamenj, med drugim nastopa zver, ki »je delala velika znamenja, tako da je celo vpričo ljudi priklicala ogenj z neba«. Še tako lepo znamenje lahko postane sporočilo prevare, laži, izdajstva: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?«

Povabljeni k razločevanju
Videli smo, da nam Bog govori po svojih znamenjih. Po njih nas varuje, potrjuje svoje obljube, pomaga nam, da se s pomočjo znamenj prav odločamo, ob njih rasteta naša vera in zaupanje v Boga, hkrati pa smo poklicani, da znamenja razločujemo, da ob njih molimo in prepoznavamo, kaj nam Bog po njih govori. Pri tem razločevanju so pomembni vzgibi, ki se porajajo v naši duši, vzgibi Duha, ki nam dajejo čutiti in prepoznati, katero znamenje je od Boga in nas vodi k njemu, katero pa nas odvrača od Boga. Ignacij Lojolski je s svojimi duhovnimi vajami odličen učitelj razločevanja znamenj. Po njegovem naj bi se človek trudil, da išče in najde Boga v vsem. Ves svet, vsi dogodki, vsak človek lahko postane znamenje Božje navzočnosti in delovanja. Bog je ustvaril svet s svojo besedo, zato nam ves svet lahko govori o Bogu, je dejal sv. Bazilij Veliki.
Kakšna so znamenja Božje ljubezni in skrbi za nas, ko gledamo svoje življenje? Kje smo morda podobni Izraelcem v puščavi ali Jezusovim nasprotnikom, ki so preizkušali Boga s svojim nevernim iskanjem znamenj? In končno, kako smo povabljeni, da tudi sami postajamo znamenja Boga v tem svetu, s svojim ravnanjem in preroškimi gestami? Papež Frančišek je odličen zgled takšnih gest, npr. pri izbiri svojih apostolskih potovanj in obiskov, ko umiva noge zapornikom ali poljublja noge sprtim politikom.

Povzeto po Družini