Bralci

BERILO BERE ČLOVEK, A BESEDA JE BOŽJA (odmev na srečanje z bralci ob nedelji Sv. Pisma 2018)

Božja beseda je Beseda ljubezni, zato je pomembno, da imamo radi Sveto pismo. Namenjena je bralcu božje besede in šele, ko jo le-ta prejme, ter začuti njeno sporočilno moč, jo lahko podari tudi drugim. Branje božje besede je velika čast, ki obenem kliče veliko ponižnost in spoštovanje do Boga. Bralec ima pri maši svojo lastno službo, ki jo more sam opravljati,  zato je pomembno, da je za njo dobro pripravljen. Bralec božje besede ni nekdo, ki zmore zelo naglas ali zelo tiho, ter brez napak prebrati besedilo. Bralec božje besede je že sam oznanjevalec in se more zavedati, da je branje poslanstvo, je služba na poti k svetosti in je častna služba. Temelj, da verniki božjo besedo sprejmejo, jo razumejo in le-ta v njih učinkovito deluje  je bralčeva vera, nato priprava, šele potem pride na vrsto branje. Berilo bere človek, a beseda je Božja!

Navodila za bralce:

  • Pomemben je že prihod k ambonu. Če bralec na poti prečka oltar, se ustavi in obrne proti oltarju in srednje globoko prikloni. Poklek ni potreben. Ob prvem koraku bralca si ljudje že ustvarijo mnenje. Razpoloženje, ki je v bralcu, uravnava njegov korak in držo telesa. K ambonu pristopi s ponižnostjo v srcu in z dostojanstvenim korakom.
  • -Ko pride bralec pred ambon, je priporočljivo, da z očmi preleti besedilo in vzpostavi stik z Božjo besedo, počaka, da verniki sedejo (zlasti pri prvem berilu) in s pogledom vzpostavi stik s poslušalci. Zatem pa trenutek tišine, ki poveča zbranost.
  • Bralec najprej prebere samo podnaslov (Berilo iz …), potem pa še odlomek iz Svetega pisma. Naslov in številka berila (Prvo berilo, …) ne predstavljata Božje besede in služita le kot informacijo bralcu pri pripravi na branje, zato ju ne prebere.
  • Bralec mora poskušati dojeti sporočilo odlomka. Da bodo sporočilo razumeli tudi poslušalci, mora odlomek prebrati tako, da bo razumljiv. Zato je potrebno besedilo razčleniti v vrednostne razrede: bistveni del besedila, pomemben del besedila in manj pomemben del, dodatki.
  • Pomembno je, da branje ni preglasno niti pretiho. Pri glasnem branju je potrebno paziti na razločnost in razumljivost. Razločnost zadeva izreko, razumljivost pa smisel. Glas naj bo naraven, bralec naj ga ne spreminja ali ponareja. Poskrbeti je potrebno za dognanost govorice celotnega obraza, posebej ustnic in oči, ki naj jih bralec večkrat upre v navzoče, da z njimi vzpostavi povezavo.
  • Po končanem branju odlomka bralec pogleda poslušalce, trenutek tišine in izreče zaključno besedo: »To je Božja beseda ali Poslušali smo Božjo besedo, ipd.» nato počaka, da verniki odgovorijo, se počasi obrne in se vrne na svoje mesto. Če na poti prečka oltar, se srednje globoko prikloni in nadaljuje pot. Pri prečkanju oltarja ne poklekamo.