Krst otroka je blagoslov za družino, vendar pomeni več kot samo blagoslov.

Krst odpre vrata v skupnost Cerkve. Po njem bo otrok lahko prejel še druge zakramente, saj postane del Kristusovega telesa. Zato bo
deležen Kristusovega odrešenja in večnega življenja. Otrok, ki se še ne zaveda in se ne more odločati je krščen v veri staršev, zato je potrebna priprava staršev na krst otroka.

• Privoščimo si duhovno poglobitev ob vsakem otroku, ki se rodi v družini.
• Priprava se zahteva za prvega in drugega otroka.

KAKO SE PRIPRAVITI NA KRST OTROKA?

• Še pred otrokovim rojstvom se z duhovnikom dogovorite za pogovor o pripravi krsta.
• Udeležite se skupne priprave staršev na krst otroka v Goriškem pastoralnem okrožju.
• Po opravljeni skupni pripravi se z duhovnikom, ki bo krstil dogovorite za datum krsta.

POTEK SKUPNE PRIPRAVE

• Priprava obsega 3 srečanja po uro in pol v treh zaporednih tednih v terminu objavljenem v razpredelnici.
• Prijava ni potrebna.
• Zaželjeno je, da sta prisotna oba starša.
• Priprave se je potrebno udeležiti v celoti.

NAVODILO GLEDE BOTROV

Botra izberejo pri krstu starši, pri birmi birmanec in starši. Dušni pastir naj to izbiro pravilno utemelji in pri izbiri pomaga zlasti s pravočasno razlago staršem in birmanem, kdo je lahko boter in kakšno je njegovo poslanstvo. Potrdilo za botra izda župnik župnije v kateri je boter član župnijskega občestva. Potrdilo se izdaja botru osebno in ne po posrednikih. Pri tem priporočamo pastoralni pogovor z botrom o pomenu botrstva.

Merila za izbiro botra naj upoštevajo, da je član katoliške Cerkve in da mu ni bila naložena ali razglašena nobena cerkvena kazen. Izpolniti mora šestnajst let, razen če iz upravičenega razloga župnik ali krstitelj sodi, da lahko dovoli izjemo. Naj ne bo oče ali mati krščenca ali birmanca. Boter je lahko, kdor je že prejel vse tri zakramente uvajanja (krst, birmo in evharistijo), naj bo dovolj zrel, zmožen in voljan opravljati to službo. Naj živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel. (prim. ZCP, kan. 874).

Kristjanom, ki živijo v izvenzakonski skupnosti, ali so samo civilno poročeni, ni dovoljeno biti boter. Prav tako ni dovoljeno biti boter tistim kristjanom, ki niso poskrbeli za versko vzgojo svojih otrok z rednim veroukom.

Botri so lahko tisti kristjani, ki so cerkveno poročeni, a so se »ločili od mize in postelje«, pod pogojem, da niso sklenili novega partnerskega ali civilnega razmerja.

Krščeni, ki je član nekatoliške cerkvene skupnosti, je lahko hkrati s katoliškim botrom samo priča krsta (prim. ZCP, kan. 874 § 2).

Glede botrov je potrebno upoštevati tudi kan. 873 ZCP, ki določa, da ima krščenec botra ali botro. Lahko pa ima tudi botra in botro. Cerkveno pravo zato ne dovoljuje možnosti dveh botrov ali dveh botric. V primeru, da starši ne morejo najti primernega botra ali botre, je dovoljeno podeliti zakrament tudi brez botra. Tudi v tem primeru velja, da ne moreta biti istočasno boter in priča dva moška ali dve ženski.