
št. 589 | Leto XII | 9. 2. – 16. 2. 2025
Ne le odpuščanje grehov – spoved prinaša tudi številne druge milosti
Čeprav je glavna prednost spovedi odpuščanje grehov, nas ta zakrament okrepi tudi z drugimi milostmi.
Mnogi verniki gredo k spovedi zato, da bi jim Bog s pomočjo duhovnikovega posredovanja odpustil grehe. To je vsekakor glavna milost zakramenta sprave, toda deležni smo lahko še številnih drugih, če smo le odprti zanje.
Krepitev v veri
Sv. Frančišek Saleški pojasnjuje:
Pri spovedi prejmete ne zgolj odvezo za svoje grehe, pač pa tudi veliko moč, ki vam bo pomagala, da se jim boste odslej izogibali, jasnejšo luč, da boste odkrili svoje pomanjkljivosti, in neskončno milost, da boste nadomestili izgubo, ki ste jo zaradi njih utrpeli. Izvajate milosti ponižnosti, pokorščine, preprostosti in ljubezni ter z enim samim dejanjem spovedi udejanjate več kreposti kot s čimer koli drugim.
To je eden izmed razlogov, zakaj se nekateri ljudje odločijo, da bodo redno hodili k spovedi, tudi če jim duše ne težijo smrtni grehi.
Tudi v Katekizmu Katoliške cerkve najdemo seznam dodatnih duhovnih koristi:
Vsebina in učinek tega zakramenta sta torej sprava z Bogom. Pri ljudeh, “se pogostokrat pridruži mir in veselje z močno duhovno tolažbo”. Kajti zakrament sprave z Bogom prinaša resnično “duhovno vstajenje”, vrnitev dostojanstva in tistih dobrin življenja božjih otrok, izmed katerih najdragocenejša je prijateljstvo z Bogom. KKC 1468
Čeprav Cerkev priporoča, da sveto spoved opravimo vsaj enkrat na leto ali ko se zavedamo smrtnega greha, pa lahko pogosto prejemanje tega zakramenta močno okrepi našo vero.
Po Aleteia
MISLI IN NASVETI SVETNIKOV
Katoličani verjamemo, da ima to, kar počnemo s telesom, neposreden vpliv tudi na dušo. Zato nikakor ni vseeno, v kakšnem položaju je naše telo pri molitvi. Prav enotnost in skladnost telesa in duha pomaga duši, da se lažje dvigne k Bogu.
Pokojni papež Benedikt XVI. je takole razmišljal o pomenu vključevanja telesa pri molitvi: “Naša vera in molitev se morata izražati telesno. Ker se vstali Gospod predstavi v svojem telesu, moramo odgovoriti s svojo dušo in telesom. Vse zmožnosti našega telesa so nujno del načina obhajanja evharistije: pojemo, govorimo, molčimo, sedimo, stojimo ali klečimo.”
Neki grški menih je nekoč doživel hudo duhovno sušo. Sedel je in rekel sovražniku (hudiču): “Ti morilec ljudi, vzel si mi razum, vzel si mi srce in nikakor ne morem moliti. Kar pa mi ne moreš vzeti, je moje telo. Zato bom molil prav s svojim telesom.” Po teh besedah se je začel klanjati pred podobo Kristusa in hitro mu je zopet postalo toplo pri srcu. Kar kmalu se je v njem obnovila goreča in pobožna molitev. Ko nam sovražnik napada, oblega in megli naša srca in misli, ne pozabimo na moč češčenja naših teles. Prikloni, pokleki, znamenje križa in ostale oblike telesne molitve bodo sovražnika pregnale, molitvi se bo pa prav kmalu pridružilo tudi srce in um.
Telesna molitev pa ne koristi samo nam, naš zgled je lahko spodbuda tudi našim bližnjim. Ta vidik nam osvetli sveti Maksimilijan Kolbe, ko nam vsem polaga na srce: “Bodi katoličan. Ko klečiš pred oltarjem, počni to tako, da bodo drugi prepoznali, da veš, pred kom klečiš.”
Med skupno ali osebno molitvijo lahko tako tudi sami razmislimo o tem, kaj bomo počeli s svojim telesom. Lahko se odločimo, da bomo ob domači molitvi večkrat klečali ali se pokrižali vsakič, ko gremo mimo cerkve ali kapelice. Mogoče pa se bomo nekoliko bolj poglobili in razmislili o naši drži pri sveti maši in pomislili, kakšen zgled dajemo svojim bližnjim. Kakor koli že, telesna drža nam je zagotovo lahko v pomoč in spodbudo pri gradnji odnosa z Gospodom.
Sodelavec oznanil
ŽUPNIJA DORNBERK
- Srečanje mlajše zakonske skupine.
- V petek pri maši sodelujejo veroučenci 4. razreda, ki skupaj s starši tudi uredijo veroučni učilnici v soboto ob 9.00.
- Srečanje za strežnike je v soboto ob 10.00 uri.
- Otroški pevski zbor ima vaje v soboto ob 10.30 uri.
- Srečanje za animatorje je v soboto ob dogovorjeni uri.
ŽUPNIJA PRVAČINA
- Molitveno srečanje se nadaljuje v sredo ob 18. uri.
SKUPNA OZNANILA
- Srečanje za starše 2. razreda je v sredo po maši.
- V naši dekaniji pripravljamo enodnevno romanje v Padovo, ki bo v soboto, 24.5.2025. Obiskali bomo sv. Antona in svetoletna vrata, sv. Leopolda Mandiča in Gottove freske. O programu, prijavah in ceni vas bomo sproti obveščali.
ČIŠČENJE IN KRAŠENJE
- Dornberk: Potok
- Prvačina: 101-120
- Zalošče: Zalošče 51-64
BRALCI
- Dornberk: 3. skupina
- Zalošče: 1. skupina
- Prvačina: 3. skupina
Dan | Godovi | Mašni namen | Srečanja |
10. pon | Sv. Sholastika, devica | † Berce Hilarija in Jožef, Prešernova |
|
11. tor |
| V priprošnjo za ozdravitev | Maša ob 7.30 |
12. sre |
| † Malka Berce, Vodnikova 30 | Starši 1.r. |
13. čet |
| † Marijan Mozetič, Prešernova |
|
14. pet |
| † Jožko Skomina, Prešernova 13 | Sodelovanje 5. razred |
15. sob |
| †† iz družin Mozetič in Špacapan, Draga 22 | Strežniki 10.00 Pevski zbor 10.30 Animatorji |
16. ned | 6. NEDELJA MED LETOM | Zalošče 8.15 – Za otroke in vnuke J.J. – Alojz Lisjak, 8. dan Dornberk 9.30 – Živi pokojni iz župnij Dornberk, Prvačina Prvačina 10.45 – † Robert Sulič, 30. dan – † Nastja Maraž – obletna, Prvačina 3a |
|