Čudovita je zgodba nekega svetnika, ki mu je bilo razodeto, da z vsako izmoljeno zdrava- Marijo, podarimo Devici Mariji vrtnico. Ko izmolimo celoten rožni venec, ji tako podarimo kar šopek iz petdesetih cvetov vrtnic. Ob koncu našega življenja nam bo dano spoznati, koliko cvetov smo nabrali za našo nebeško mater. Bo zgolj nekaj skromnih šopkov ali morda kar cel rožni vrt?
Zato ne čakajmo, začnimo nabirati cvetove že danes. V vodilo naj nam bo pet točk o rožnem vencu, ki jih je spisal sveti Ludvik Montfortski, ki velja za enega izmed največjih Marijinih častilcev.
V prvi točki svetnik poudarja, da je pri molitvi rožnega venca pomembno, da smo v Božji milosti, ali vsaj, da imamo trden sklep, da bomo izšli iz grešnega stanja. Zato ga predlaga moliti vsem – pravičnim, da bi ostali v Božji milosti, pa tudi objektivno grešnim, da bi zapustili grešno pot.
Pod drugo poudarja, naj molimo pazljivo in zbrano, saj Bog bolj posluša glas srca kot pa glas ust.
Tretjič poudarja: “Rožni venec je potrebno moliti skromno, to je, kolikor je mogoče, na kolenih, s sklenjenimi rokami in rožnim vencem med prsti. Bolni pa naj ga molijo v postelji, tisti, ki potujejo, naj ga molijo med hojo (dandanes bi rekli med vožnjo), tisti, ki zaradi slabosti ne morejo klečati, pa naj ga molijo sede ali stoje. Dobro je molitev izgovarjati tudi med opravljanjem svojega poklica, kadar slednjega ni mogoče prekiniti, ker to zahtevajo obveznosti zaposlitve; fizično delo ne preprečuje govorne molitve.”
Četrtič nam svetnik pravi, da je najbolje rožni venec moliti skupaj in, kolikor mogoče, v dveh zborih. Gospod je namreč naročil učencem skupno molitev: “Bog ljubi zborovanja. V nebesih skupaj zbrani angeli in blaženi mu nenehno pojejo hvalnice; na zemlji, združeni v svojih skupnostih, pravični noč in dan skupaj molijo. Naš Gospod je apostolom in učencem izrecno svetoval, naj molijo v skupnosti, ko je obljubil, da bo, kadarkoli bosta dva ali trije ljudje zbrani v njegovem imenu, on med njimi. Kakšno veselje je imeti Jezusa v svoji družbi! Da bi to dosegli, je dovolj, da se pridružimo molitvi rožnega venca.”
V peti točki pa nas sv. Ludvik spodbuja, naj “rožni venec molimo z vero in se spominjamo Jezusovih besed: ‘Karkoli prosite, verujte, da ste to dosegli, in se vam bo izpolnilo.’ (Mr 11,24).
Naj v mesecu oktobru jagode rožnega venca pogosteje drsijo med našimi prsti. Vztrajajmo v tej mogočni molitvi naših prednikov, saj imamo zagotovilo, da bodo samo tisti, ki vztrajno prosijo, prejeli, tisti, ki iščejo, bodo našli in tisti, ki trkajo, se jim bo odprlo.
