Tedenska oznanila št. 576

Kako lahko nedeljsko vzdušje ohranimo skozi ves teden

Če bomo tudi skozi teden ohranjali čas za premišljevanje, bo naše življenje sicer nekoliko počasnejše, vendar dosti bolj premišljeno in globoko pomenljivo. Nedelje so svete. To je edini dan v tednu, ko si dovolimo umik od neusmiljenega tempa življenja. Namenoma se upočasnimo in uživamo v občutku umirjenosti, ki se v svetu, obsedenem z učinkovitostjo in hitrostjo, zdi skoraj protikulturen. Kaj pa, če tega nedeljskega miru ne bi omejili na en sam dan? Če bi se zavestno trudili, da ta odnos ohranimo ves teden? Bistvo nedeljskega občutka je v namernosti. Ob nedeljah smo pozornejši na svoja občutenja. Vzamemo si čas za molitev, bogoslužje, počitek in pomenljivo povezovanje. Če želimo takšno miselnost ohraniti ves teden, potrebujemo več kot le upanje, da bo umirjenost trajala; potrebna je zavestna odločitev za drugačno življenje v kulturi, ki poveličuje nenehno dejavnost. Ne gre le za to, da v svoj urnik dodamo več “časa zase”, temveč za zavestno držo, ki daje prednost ravnovesju, počitku in pozornosti.

“Kontrakulturna” naravnanost
Osrednji dejavnik te prakse in miselnosti je tretja božja zapoved, ki nas poziva, naj si vzamemo čas za počitek in češčenje. To spoštovanje ni zgolj stvar prostega časa, temveč duhovna zaveza, ki bogati naše življenje in obnavlja našo osredinjenost. Ta zaveza pa ni izgovor, da zanemarjamo druge odgovornosti, temveč nas vabi, naj svoje dolžnosti vključimo v ritem, ki vključuje trenutke počitka in premisleka.

Če sprejmemo to “protikulturno” držo, priznamo, da pravi počitek ne gre na račun naših obveznosti. Nasprotno, počitek jih dopolnjuje in nam omogoča, da svoje dolžnosti opravljamo z večjim namenom – in, kar je najpomembneje, z veseljem. Sprejemanje te drže se začne tako, da odločno varujemo trenutke tišine in počitka, tudi ko svet pritiska na nas, da moramo ostati zaposleni. Medtem ko nas svet prepričuje, da se naša vrednost meri po tem, kako učinkoviti smo, nas duh nedelje opominja, da je resnična vrednost tudi drugje. Prenašanje tega duha v ponedeljek in v celoten teden pomeni, da čas za molitev in premišljevanje varujemo enako odločno kot čas za delo. Če bomo v dnevu znali poiskati drobne trenutke miru (za kratko molitev pred začetkom dneva, sprehod po kosilu ali večer brez tehnologije), nas to lahko ohranja v modrosti, ki jo črpamo iz nedelj.

Po Aletaia

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Anton Martin Slomšek je prvi slovenski svetniški kandidat, ki je bil tudi uradno razglašen za blaženega. Njegovi modrosti polni spisi veljajo za zelo priljubljene med slovenskimi bralci vseh starosti in kljub temu, da jih prebiramo že skoraj dvesto let, ostajajo vedno aktualni.

Središče blaženega Slomška je bil Jezus v najsvetejšem zakramentu. V njem je črpal svojo življenjsko moč in ustvarjalnost, zanj je bilo njegovo srce. Zato bi rad v teh nekaj vrsticah, izpostavil njegovo spodbudo, k pogostem in vrednem prejemanju svetega obhajila:

»Pogosto prejemanje svetih zakramentov je nadvse koristno  vsakemu kristjanu; neizogibno
pa tistim, ki resnično hrepenijo po krščanski popolnosti.«

Tako pravi sveti škof, a nas vse v isti sapi tudi opozarja:

»Seveda je treba imeti največjo skrb za to, da se sveti zakramenti tudi vselej vredno prejema. Izkušnja namreč uči, da je človek slaboten in se kaj hitro privadi vsemu, tudi najsvetejšim rečem, in potem vse opravlja tudi le tako iz same navade, brez prave gorečnosti, in zaradi tega tudi brez sadú in koristi, ter celo grešno in nevredno.«

Nadalje svojo misel še nekoliko poglobi in dodaja tudi konkreten nasvet:

»Zato mora biti prva in največja skrb vsakega kristjana pripravljenost na prejem svetega obhajila. Prejemati ga mora vedno le iz pravega, svetega, Bogu všečnega namena, torej iz čiste, svete ljubezni do Gospoda Jezusa Kristusa v Presvetem Telesu, in pa iz ljubezni do svoje neumrljive duše, do svojega večnega zveličanja; nikdar pa iz nečimrnih, posvetnih in občudovanja željnih namenov. Najvrednejša priprava na prejem svetega obhajila je dobra in veljavna spoved.

Na njo se je potrebno skrbno, a nikakor boječe pripraviti: Dobro je, če se naučimo izpraševati vest vsak večer, imamo stalnega spovednika, svoje grehe očitno in brez zadržkov jasno spovemo spovedniku.«

Nenazadnje pa Slomšek naš pogled zopet obrne k Bogu. Vse kar je dobrega v nas prihaja od Njega, zato se z zaupanjem v molitvi obrnimo k njemu. Slomšek razlaga:

»Če se nam dozdeva, da včasih nimamo prave gorečnosti, nič božjega veselja in svete želje in da vse le bolj iz gole navade opravljamo, je morda modro, da opravilo svete spovedi odložimo za nekaj časa. Sicer pa vemo vsi, da je potrebno  neprenehoma prositi Gospoda za pravo spoznanje in resnično obžalovanje grehov, kakor tudi za vsem najbolj potrebno milost – stanovitnost v dobrem do konca.«

Upoštevajmo torej nasvete slovenskega svetniškega kandidata in pogosto ter vredno prejemajmo svete zakramente, ki bodo postopoma oblikovali naša življenja po zgledu našega Gospoda. Naj nam blaženi Anton Martin Slomšek, ob Božjem prestolu, za to izprosi prepotrebnih milosti.

Sodelavec oznanil

ŽUPNIJA DORNBERK

• V ponedeljek so uradne ure od 14.30 do 17.30!
• Srečanje oziroma vaje za strežnike so v soboto ob 10.00 uri. Posebej vabljeni prvoobhajanci iz 3. razreda!
• V petek pri maši sodelujejo veroučenci 5. razreda, ki s starši tudi uredijo veroučni učilnici v soboto ob 9.00.
• Otroški pevski zbor ima vaje v soboto ob 10.30 uri. Vabljeni vsi otroci od predšolskih dalje, tudi novi člani.
• Srečanje za mlade je v petek ob 20.15!
• Srečanje starejših in bolnih bo v soboto 16.11.2024 ob 15h z bogoslužjem in z bolniškim maziljenjem. Po tem sledi pogostitev v župnijski dvorani. Lepo vabljeni!

ŽUPNIJA PRVAČINA

Karitas – vabilo: sodelavke Karitas bomo nadaljevale z molitvijo rožnega venca. Srečujemo se v sredo ob 18. uri.  Lepo vabljeni.

SKUPNA OZNANILA

• Srečanje mlajše zakonske skupine je v ponedeljek ob 20.30.
• Srečanje za starše 5. razreda je v četrtek po maši.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Tabor do konca
• Prvačina: 181-200
• Zalošče: Zalošče 22-28f

BRALCI

• Dornberk: 3. skupina
• Zalošče:  4. skupina
• Prvačina: 3. skupina