Tedenska oznanila št. 600

MISLI POKOJNEGA PAPEŽA FRANČIŠKA NA
2. VELIKONOČNO NEDELJO (C)

Z današnjo nedeljo, ko se zaključi velikonočna osmina, je nedelja Božjega usmiljenja, kakor je hotel blaženi Janez Pavel II., ki je zaprl oči na tem svetu ravno na vigilijo tega praznika. Janezov evangelij poroča, da se je Jezus dvakrat prikazal apostolom zaprtim v dvorani zadnje večerje. Prvič še tisti večer na dan vstajenja, ko pa ni bilo Tomaža, ki je rekel: ‘če ne vidim in se ne dotaknem, ne bom veroval. Drugič pa osem dni zatem, ko pa je bil Tomaž. Jezus se je obrnil ravno nanj, ga povabil, da pogleda rane in se jih dotakne, in Tomaž je vzkliknil: »Moj Gospod in moj Bog« (Jn 20,28). Tedaj mu je Jezus rekel: »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali« (Jn 20,29). In kdo so bili tisti, ki so verovali, ne da bi videli? Drugi učenci, drugi jeruzalemski moški in ženske, ki čeprav niso srečali Jezusa vstalega, so verjeli pričevanju apostolov in žena. To je zelo pomembna beseda glede vere, ki jo lahko imenujemo blagor vere. »Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali«. To je blagor vere. V vsakem času in v vsakem kraju so blaženi tisti, ki po Božji Besedi, oznanjeni v Cerkvi in od kristjanov izpričani, verujejo, da je Jezus Kristus učlovečena Božja ljubezen, učlovečeno Usmiljenje. To velja tudi za vsakega od nas! Jezus je apostolom skupaj s svojim mirom podaril tudi Svetega Duha, da bodo lahko razširili po svetu odpuščanje grehov, tisto odpuščanje, ki ga lahko da samo Bog in ki ga je stalo Sinove krvi (prim. Jn 20,21-23). Cerkev je od vstalega Kristusa poslana posredovati ljudem odpuščanje grehov in tako s tem dati rast kraljestvu ljubezni, sejati mir v srca, da se bo uveljavil tudi v odnosih, v družbi, v institucijah. Ne smemo se bati biti kristjani in živeti kot kristjani! Imeti moramo ta pogum, da gremo oznanjati Vstalega Kristusa, saj On je naš mir, On je mir ustvaril s svojo ljubeznijo, s svojim odpuščanjem, s svojo krvjo, s svojim usmiljenjem.

Povzeto po mislih pokojnega Papeža Frančiška

POSLEDNJA LEKCIJA PAPEŽA FRANČIŠKA

Na velikonočni ponedeljek nas je naenkrat presenetila novica o papeževi smrti. Še dan prej smo lahko spremljal, kako je podelil svoj zadnji blagoslov mestu in Rimu, že naslednji dan pa se je v zgodnjih jutranjih urah srečal z vstalim Odrešenikom.

Papež Frančišek je bil zame prvi papež, ki sem ga  redno spremljal in prebiral njegove pridige. Zato ni presenetljivo, da v teh dneh moje misli preplavljajo njegovi nauki in spodbude.

Vedno znova se spominjam njegovih besed, ki me globoko nagovarjajo:

“Bog se nikoli ne naveliča odpuščati. Vendar pa je drama ta, da smo mi tisti, ki se naveličamo prositi odpuščanja. On se nikoli ne naveliča odpuščati. Ne pozabimo tega. Božje odpuščanje namreč stori prav to: prenovi nas, kakor da bi bili pravkar krščeni. Notranje nas očisti in nas vrne v stanje krstnega prerojenja: stori, da v srcu, izsušenem od žalosti in zaprašenem od grehov, ponovno tečejo sveže vode milosti; Gospod odstrani pepel z žerjavice duše, očisti tiste notranje madeže, ki preprečujejo, da bi zaupali v Boga, objeli brate, ljubili sebe. On odpušča vse.” 

Mogoče to razmišljanje izhaja iz njegove globoke izkušnje božjega dotika prav v zakramentu svete spovedi. Ko je bil namreč še mlad kemijski inženir iz Argentine, je živel normalno mladostniško življenje, dopoldne v službi, popoldne pa najraje v družbi prijateljev. Ko se je tako nekega dne s prijatelji odpravljal na izlet, je ob cesti zagledal cerkev z odprtimi vrati in se odločil, da vstopi. Ko se je tako predal kratki molitvi, je zagledal majhno lučko na vratih spovednice in se odločil, da vstopi in opravil še sveto spoved. Zanj je bila prav ta spoved prelomna, pri njej je jasno zaslišal božji klic k duhovništvu. 

Prav zato sem prepričan, da ni naključje, da bo papežev pogreb prav dan pred nedeljo božjega usmiljenja. Na ta dan celotna Cerkev slavi prav to, kar v zgornjem citatu na preprost način pojasnjuje pokojni papež.

Zdi se, da nam papež Frančišek s tem podaja še svojo zadnjo lekcijo. Spodbuja nas, naj se prepustimo božjemu objemu, ki je poln usmiljenja.

In če je mogoče od naše zadnje spovedi minilo že veliko časa ali nas od nje odvrača občutek sramu, ker se spovedujemo vedno iste, neprijetne grehe, se velja ponovno spomniti na besede papeža Frančiška: “Bog se nikoli ne utrudi odpuščati! Mi smo tisti, ki se utrudimo prositi odpuščanja.”

V hvaležnosti zato ne pozabimo na poglobljeno molitev za pokojnega papeža in za celotno Cerkev v teh prelomnih časih.

Sodelavec oznanil

ŽUPNIJA DORNBERK

• Uradne ure so jutri v ponedeljek.
• Ta teden ni verouka.
• Na prvi petek bom obiskal bolne in ostarele.
• Možnost za sveto spoved je v petek od 19.00 ure dalje.
• Tudi letos bomo Mariji v čast imeli šmarnično pobožnost v zaloški cerkvi. Srečevali se bomo vsak dan ob 18.30, razen ob nedeljah. Začnemo 1. maja! Vabljeni vsi, še posebej otroci, mladi in družine.
• V nedeljo goduje sveti Florijan – zavetnik gasilcev. Praznovanje bomo obhajali v soboto 3.5. ob 19.30 s sodelovanjem gasilcev. Naj jih njihov zavetnik podpira v dobrem.
• Za ofer na Velikonočno nedeljo je bilo zbrano 2970€. Bohlonaj!

ŽUPNIJA PRVAČINA

• Molitveno srečanje je v sredo ob 18h.

SKUPNA OZNANILA

• Vabim, da se prijavite na dekanijsko romanje v Padovo, 24.5.2025.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Vodnikova ul. do št. 24
• Prvačina: 201-220
• Zalošče: Budihni

BRALCI

• Dornberk: 1. skupina
• Zalošče: 1. skupina
• Prvačina: 2. skupina