Tedenska oznanila št. 615

10. avgusta praznujemo god sv. Lovrenca, zavetnika Zalošč

Bil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje, ki mu je grozila zaplemba, razdelil med siromake, ga je dal cesar Valerijan prebičati, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta).

Sv. Lovrenc je zavetnik ubogih, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk. Varuje pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem, z evangelijsko knjigo in s križem, delečega miloščino, ali z mučeniško palmo.

Utrinke perzeid, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca.

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Vsak kristjan se kdaj znajde v obdobju, ko molitev naenkrat postane suha, srce prazno, vera omajana. V takšnih trenutkih se v naših glavah hitro pojavijo vprašanja, kot so: »Kje je Bog? Zakaj ga ne čutim? Zakaj molitev ne prinaša tolažbe?« Te misli nas pogosto puščajo zbegane in osramočene. A dejstvo je, da v tem nismo sami, prav ta vprašanja so si zastavljali tudi največji svetniki.

Eden najbolj ganljivih zgledov je na primer sveta mati Terezija iz Kalkute. Vsi jo poznamo po svojem neumornem služenju najrevnejšim med revnimi in neizmernem zgledu svetosti. A le malo znano dejstvo je, da je v svoji notranjosti več desetletij doživljala globoko duhovno temo. V enem od pisem je zapisala: »V moji duši je toliko protislovij. Tako globoko hrepenenje po Bogu… tako globoko, da je boleče… nenehno trpljenje… in vendarle nobene želje po Bogu… zavrnjena… prazna… brez vere… brez ljubezni… brez gorečnosti. Duše ne privlačijo. Nebesa nič ne pomenijo… zame so kakor prazen prostor..« Njena notranja bolečina je bila globoka – a o njej ni javno govorila, dokler niso po njeni smrti izšla njena zasebna pisma.

Ta »temna noč«, kot jo je imenoval in doživljal že sveti Janez od Križa, ni bila znak pomanjkanja vere. Ravno nasprotno – bila je znamenje zrele in požrtvovalne vere. Mati Terezija, kljub duhovni stiski in občutku zapuščenosti, ni prenehala moliti, delati dobrega in se darovati za druge. Mnoge priče so občudovale, kako je  dnevno ostajala po cele ure pred najsvetejšim zakramentom, kakor popolnoma očarana.

In če pomislimo, da v vsem tem ni občutila nobene tolažbe ali božje bližine, gre za pravo mučeništvo. Znamenje največje vere, upanja in ljubezni je prav v tem, da ob božji podpori vztrajamo tudi v težkih obdobjih duhovnega življenja. Njena zvestoba tudi v »temi« kaže, da ljubezen do Boga ni odvisna od občutkov, ampak od odločitve in zaupanja.

Ko se torej tudi sami znajdemo v duhovni puščavi, je izrednega pomena, da se takrat ne zapremo vase in ne obupamo. Bog je bližje, kot si mislimo – tudi če ga ne čutimo. Ti občutki so pogosto znamenja rasti v duhovnem življenju, saj nam pomagajo, da vere ne gradimo zgolj na čustvih in občutjih, ampak na razumni odločitvi in zaupanju v Boga.

Pomembno je, da kljub vsemu vztrajamo pri dnevni molitvi in rednem zakramentalnem življenju. Svoje trpljenje in stiske pa darujemo Jezusu, ki je tudi sam svojo »temno noč duše« doživljal na križu, o čemer pričajo njegove besede: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«

Če je torej tudi Jezus poznal to izkušnjo, potem v njej zagotovo nikoli nismo sami. In prav iz tega se lahko rodi globlja, čistejša vera.

Sodelavec oznanil 

ŽUPNIJA DORNBERK

• V ponedeljek so uradne ure.

SKUPNA OZNANILA

• Na veliki šmaren – Marijino vnebovzetje – 8. bodo maše po letnem nedeljskem urniku. 

OKVIRNI URNIK VEROUKA

• razred: ponedeljek, 16.30
• razred: sreda, 16.30
• razred: četrtek, 16.30
• razred: sreda, 15.00
• razred: ponedeljek, 15.30
• razred: petek, 15.00
• razred: četrtek, 15.30
• razred: sreda, 16.30
• razred: četrtek, 14.30

VELIKI ŠMAREN

Veliki šmaren je največji Marijin praznik. V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in zlasti božjepotnih cerkva in kapelic in tudi zato je veliki šmaren v naši verski tradiciji močno zakoreninjen, poročajo v Slovenski škofovski konferenci.  V preteklosti so ljudje za veliki šmaren veliko romali. Romanja za praznik imajo globlji pomen, saj verujoče spominjajo, da ima naše zemeljsko potovanje cilj v nebesih. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti. Marijino vnebovzetje pomeni poklon krščanstva ženi, saj je Bog Marijo, mater in ženo, poveličal v nebesih. Katoliška Cerkev s praznovanjem poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene.

Praznovanje velikega šmarna nas želi opomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot tudi duhovna plat, tako zemeljsko kot večno in da se oboje medsebojno prepleta.

Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 po Kr. in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Številne cerkve po svetu – od mogočnih katedral do skromnih vaških in božjepotnih cerkvic.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Prešernova
• Prvačina: 141-160
• Zalošče: Gmajna 1. del

BRALCI

• Dornberk: 3. skupina
• Zalošče: 4. skupina
• Prvačina: 1. skupina