Sveti papež Janez 23. je že kot mladenič začel z rednim pisanjem osebnega dnevnika duše. V njem je opisoval svoja duhovna doživetja, razmišljanja in izzive, s katerimi se je soočal kot duhovnik, škof in nenazadnje papež. V zapisih lahko tako spremljamo svetnikovo rast v krepostih in svetosti ter se lahko le čudimo, kako je vsak stavek doživeta in iskrena osebna izpoved. Prav to je tudi razlog, da so zapisi papeža Janeza tako privlačni, saj lahko v njih prav vsak najde spodbudo in svetel zgled.
Med vsemi zapisi je tudi meditacija, ki jo je svetnik še kot študent spisal v Rimu, na sveti večer, 24. decembra 1902. V tem prazničnem času jo delim z vami, kot zgled ponižne in osebne molitve svetnika:
»Marijo in Jožefa so Betlehemčani odgnali. Čutita, da je ura blizu, pa gresta iskat zavetja v deželo. Jaz sem ubog pastir, nič drugega nimam kot skromni hlev, majhne jasli, nekaj slame. Vse vama dam, dajta, sprejmita to ubogo kočo! Pohiti, o Jezus, sprejmi moje srce!
Moja duša je revna, brez čednosti. Slamnate bilke, toliko mojih pomanjkljivosti, te bodo zbadale, da boš jokal, toda, Gospod moj, kaj naj storim? To je vse, kar imam. Boli me tvoje uboštvo, do solz me gane, pa vendar ne vem, kaj naj ti boljšega podarim. Jezus, oblaži mojo dušo s svojo prisotnostjo, razžari jo s svojo milostjo, uniči to slamo in jo nadomesti z mehkim ležiščem za svoje presveto telo.
Jezus, čakam te. O, hudobni te odganjajo in dopuščajo, da zmrzuješ. Leden veter brije. Pridi v moje srce! Sirota sem, vendar te bom ogrel, kolikor morem. Vsaj to želim, da sprejmeš ljubeznivo moj dobri namen, da bi te lepo počastil, sprejmi mojo veliko ljubezen in željo, da se zate žrtvujem.
Pridi, Jezus, toliko ti imam za povedati, toliko bolečin zaupati, toliko želja, toliko obljub, toliko nad. Hočem te počastiti, o moj mali Jezus, poljubiti te na čelo, darovati se ti znova, za vselej.«
Pravkar prebrano bi nam na primer lahko služilo kot čudovita molitev ob polaganju Jezuščka v domače jaslice na sveti večer. Ali morda med polnočnico, ko bomo Jezusa med svetim obhajilom prejeli v svoje srce.
Naj bo prav to, da bi znali in zmogli v naših srcih pripraviti skromne jasli za novorojenega Kralja, tudi moje božično voščilo vsem nam, ki prebiramo te vrstice.
