Kaj naj storimo?

Tretjo adventno nedeljo imenujemo tudi »Gaudete« ali »nedelja veselja«. Današnji evangeljski odlomek nas vabi k spremembi drže in ravnanja ter posledično k resničnemu spreobrnjenju
Kaj naj storimo, sprašujejo ljudje Janeza Krstnika. Vprašanje je znamenje tiste notranje drže, ki jo želimo zavzeti in ohraniti v adventnem času – drže spreobrnjenja.
Vprašanje kaže najprej na to, da se oseba, ki ga postavlja, zaveda, da je na napačni poti, da ne išče opravičila in se ne izgovarja.
Nadalje to vprašanje kaže tudi na pripravljenost, da se je oseba, ki ga postavlja, pripravljena spremeniti. To, da svojo napako prepoznamo in si jo priznamo, namreč samo na sebi ni dovolj za spreobrnjenje. Sprememba kakšne nezdrave ali celo grešne drže ali navade zahteva veliko truda in volje. Dovolj je, da se spomnimo štiridesetih let, v katerih je Bog med potjo iz egiptovske sužnosti v obljubljeno deželo vzgajal za življenje v svobodi, in besedne igre, ki povzema to pot: »Eno je spraviti Izrael iz Egipta (se pravi fizično izpeljati Izraelce iz Egipta), čisto nekaj drugega pa je spraviti Egipt iz Izraela (se pravi Izraelce odvaditi vseh navad, načinov življenja in razmišljanja, ki so jih razvili kot napol sužnji v Egiptu).« Kolikokrat so Izraelci v puščavi izgubili izpred oči Božji namen, da jih nauči živeti kot svobodno ljudstvo, in so v želji po ugodju godrnjali ter vzdihovali po tem, da bi šli kar nazaj!
Vprašanje, postavljeno Janezu Krstniku, pa vsebuje še tretjo razsežnost: ljudje, ki ga postavljajo, razodevajo, da sami ne poznajo prave poti naprej in da so pripravljeni poslušati. Do rešitve, ki si jo želijo, ne znajo priti sami, zato se obračajo za nasvet k Janezu. Kako dragoceno je vedeti, čigava beseda je vredna poslušanja, in koliko je vredno, če imamo priložnost prisluhniti takšni osebi!

Po Družini

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Ta teden smo obhajali god blaženih Drinskih mučenk, katerih zgodba je žal še vedno mnogim neznana, zato bi jo rad danes delil z vami.

Bile so redovnice, hčere Božje ljubezni, kot so se imenovale, ki so leta 1911 na Palah pri Sarajevu odprle samostan z imenom Marijin dom. Kmalu je samostan postal znan zaradi dobrih del do ubogih, ki so trkali na vrata, zaradi tega so ga imenovali kar Gostišče ubogih.

Nihče ni pričakoval grozote, ki se je odvila 11. decembra 1941, ko so četniki ob začetku vojne vdrli v njihov samostan ter sestre brez tople obleke in obutve nagnali v zimo in ledeni mraz, temperature naj bi takrat merile minus dvajset stopinj celzija. V Goražde (mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob reki Drini) so jih, vse izmučene in podhlajene, privedli 15. decembra 1941. Tam so jih zaprli v tretje nadstropje neke stavbe. Oficirji so jih zvečer, po obilni večerji in zabavanju, vidno opiti, hoteli na silo onečastiti in zlorabiti. Sestre, ki so dale zaobljubo čistosti Bogu, pa so bile odločne: Rajši v smrt, kakor prelomiti svete zaobljube!

Ko so tako bežale pred četniki, ki so z njih trgali oblačila, je sestra prednica  stekla k oknu, ga odprla in zakričala: “Sestre, za menoj! Jezus, usmili se nas!” Potem je skočila skozi okno, za njo so skočile še druge. Na kamnitih tleh so se pri padcu huje poškodovale, a so ostale žive. Tedaj so prihiteli četniki,  jih dohiteli in živalsko pomorili. Njihova trupla so odvlekli do reke Drine in jih vrgli v deročo reko, ki jih je odnesla v Božje naročje. Reka Drina je postala njihov grob, zato jim tudi pravimo Drinske mučenke.

Med petimi sestrami sta bili tudi dve Slovenki. Prva, sestra Marina Krizina Bojanc in druga, sestra Marija Antonija Fabjan. Od slednje se je ohranilo lastnoročno napisano besedilo zaobljube, kjer obljublja “dosmrtno uboštvo, čistost in pokorščino. Prizadevala si bom, da bom zaobljube izvrševala z vsemi svojimi močmi, s pomočjo milosti Gospoda Boga.” To je nenazadnje potrdila s svojo mučeniško smrtjo.

Blažene Drinske mučenke so raje sprejele mučeništvo, kot prelomile zaobljubo čistosti. Kakšno nasprotje sodobnemu svetu, ki nauk Cerkve zasmehuje, greh nečistosti pa celo poveličuje ter ga predstavlja kot neškodljivo zabavo. Prav mi kristjani smo zato povabljeni, da se po njihovem zgledu odločno zoperstavimo in upremo temu grehu. Naj nam bodo blažene Drinske mučenke s svojo priprošnjo in zgledom v pomoč pri vsakodnevnem boju za rast v čistosti in zvestobi veri.

Sodelavec oznanil

ŽUPNIJA DORNBERK

• Maša v torek je zvečer.
• Strežniške vaje so v soboto ob 10. uri.
• Otroški pevski zbor ima vaje v soboto ob 10.30.
• Marijanske koledarje 2025 lahko vzamete zadaj pri verskem tisku; priporočen dar je 3,30€.
• Blagoslov jaslic bo v Taboru 22.12. ob 18.00.

SPOVEDI SPOVEDOVANJA PRED BOŽIČEM 2024

Na plakatu si lahko ogledate spored spovedovanja po dekaniji.

DORNBERK

1. Petek, 20.12., od 16.00 do 17.30: g. Marko Kos, g. Boris Kretič
2. Sobota, 21.12., od 16.30 do 18.30: g. Tilen Prinčič
3. Nedelja, 22.12.,  od 17.00 do 19.00 : g. Slavko Hrast, g. Rafael Leskovec

PRVAČINA

• Sobota, 21.12.,  od 16.00 do 17.00: g. Marko Kos

ŠEMPETER

• CELODNEVNO SPOVEDOVANJE: petek, 20.12. 2024, od 8.00 do 18.00

ŽUPNIJA PRVAČINA

• Karitas – vabilo: sodelavke Karitas bomo nadaljevale z molitvijo rožnega venca. Srečujemo se v sredo ob 18. uri. Lepo vabljeni.
• V torek bom začel z blagoslovom domov od hišne št. 1 dalje. Po opravljenem blagoslovu prosim, da pokažete na sosede, ki želijo blagoslova v hišo.

ZA VEROUČENCE – SODELOVANJE PRI BOŽIČNI DEVETDNEVNICI

V ponedeljek, 16. 12. 2024, začenjamo z božično devetdnevnico, pri kateri bodo s prošnjami in zahvalami  sodelovali tudi naši veroučenci po naslednjem razporedu:

V tem tednu ni verouka, otroci so povabljeni k devetdnevnici tudi v dneh, ko ne sodelujejo. Zanje bo pripravljen nagovor pri maši.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Ograda
• Prvačina: 1-40
• Zalošče: Budihni

BRALCI

• Dornberk: 4. skupina
• Zalošče:  3. skupina
• Prvačina: 4. skupina