Pobožnost naših prednikov do Brezmadežne se kaže tudi v tem, koliko njej posvečenih kapelic so postavljali ob svojih domovih, cestah in razpotjih. V naši deželi tako praktično ni vasi, v kateri ne bi stala vsaj ena kapelica z Marijinem kipom ali sliko. Številni so jo postavljali zaradi zaobljube, v zahvalo ali pa morda v priprošnjo. Drugi zgolj zato, da bo vse mimoidoče opominjala, naj svoje vsakdanje preizkušnje pogosto izročajo nebeški materi, katera še nikdar nikogar ni zapustila, ki je pod njeno varstvo pribežal.
Kaj pa mi? Sploh še opazimo kapelice, ko v naglici drvimo mimo njih z avtomobili?
Pisatelj in duhovnik Franc Ksaver Meško je v svoji črtici Kapelica takole zelo zgovorno zapisal: »Pot me privede mimo kapelice, ki stoji ob robu gozda. Resnega moža zagledam pred kapelico. Stoji korak od zida, oprt ob sekiro, ob njem leži butara z manjšim raznim orodjem. Oči upira v sliko Marijino, zamišljen in resen. Drvar je, na poti v gozd, na težko, deloma nevarno delo. Marsikateri njegovih znancev je šel v gozd močan in zdrav kakor on, a prinesli so ga domov pohabljenca, z zlomljeno nogo, z zdrobljeno roko, morda mrliča. Zato se je ustavil pred znamenjem: kakor grčav hrast, in vendar pomoči potreben otrok, stoji pred nebes in zemlje Kraljico in, držeč klobuk v raskavi močni roki, prosi pomoči in se priporoča varstvu Matere mogočne, pomočnice v vseh nevarnostih. Odmoli mož, se pokriža in se pokrije in stopa krepko svojo pot, okrepčan po molitvi, resen res, a vendar z vedrim in mirnim pogledom, kakor bi čutil nad seboj razprostrto varujočo roko mogočne Kraljice in Pomočnice.«
Ko bomo naslednjič drveli mimo katere izmed Marijinih kapelic, se za trenutek z mislimi ustavimo in izročimo Brezmadežni vse, s čimer se soočamo. Pomislimo, kako mama nesebično in ljubeče poskrbi za vsako otrokovo potrebo. Koliko bolj bo torej za nas, svoje otroke, poskrbela naša nebeška mama, ki je vsa čista in sveta!
Sv. Bernard nam za konec takole naroča: »Če se dvignejo viharji skušnjav: glej na zvezdo, kliči Marijo! Če si v težavah in bridkostih: glej na zvezdo, kliči Marijo! Ako jeza, nečistost in druga slaba nagnjenja hočejo potopiti čolnič tvoje duše, o tedaj: glej na zvezdo, kliči Marijo! Če te vznemirjajo tvoji grehi, te teži vest, plaši strašna in pravična sodba, če je tvoje življenje na robu prepada: glej na zvezdo in kliči Marijo!«
