Čas adventa je namenjen temu, da bi se nekoliko umirili in se v tišini pripravili na božič. K temu nas kliče že sama misel na pravkar rojeno dete, položeno v jasli, ki spokojno spi. Le kdo bi ga motil s hrupom in nemirom?
Žal pa se rado zgodi, da ko se končno udeležimo polnočnice, v sebi čutimo predvsem nemir in utrujenost. Za to radi krivimo vse nastope, kolektivne zabave in obdarovanja, ki nam jih v adventnem času vsiljuje družba.
Blaženi Štefan Višinski, kardinal, pa meni drugače, ko pojasnjuje: »Pogosto smo krivični do zunanjega sveta, kadar ga obtožujemo, da v nas povzroča raztresenost in hrup. Hrepenenje naše duše, neurejenost naših idej in misli, raztresenost naših ciljev in namenov: te stvari nam povzročajo notranji nemir.«

Svetniški škof, ki je poljsko cerkev vodil v času preganjanja s strani komunizma, zelo dobro ve, da notranji mir ni odvisen od zunanjega sveta, temveč se lahko rodi zgolj in samo v notranjosti človeka. To povzema takole: »Samo naša notranja duhovna drža lahko zapečati tisti vhod, skozi katerega raztresene zunanje smeti vstopajo v našo dušo. Če se ta vrata lahko odprejo, se lahko tudi zaprejo.«

O koristih notranje tišine in zakaj si je zanjo vredno prizadevati, pa pravi takole: »Notranja tihota odpre prostor za Božjo besedo. V tihoti bolje slišimo Božji glas. Ko se enkrat resno odločimo prisluhniti Bogu, bomo svojo tihoto znali ohraniti celo sredi lastnega govora.«

V nadaljevanju nam našteje celo nekaj konkretnih kreposti in nas vabi, da si zanje še posebej prizadevamo v preostalem delu adventa. To so kreposti, s katerimi lahko zapremo vrata naše notranjosti pred zmedo zunanjega sveta:

1. Potrpežljivost igra pomembno vlogo pri nadzorovanju vsakršne razburjenosti in v nas pomiri vsakršno žalost.

2. Vztrajnost in stanovitnost, ki premagata zaskrbljenost in omahljivost ter preskakovanje naših namenov, načrtov in ciljev z ene zadeve na drugo.

3. Ponižnost in nesebičnost premagata našo močno željo po pozornosti. Odlična vaja ponižnosti in mogočno Božje zdravilo za doseganje resničnega notranjega miru je dobra sveta spoved.

Osredotočimo se torej, po nasvetu svetnika, na naštete kreposti in se zanje trudimo v našem vsakdanu. Le tako bomo lahko zares v miru in notranji tihoti počastili novorojeno Dete na božični dan.