Včeraj, 30. novembra, smo praznovali god svetega Andreja. Praznik svetega Andreja pa je tesno povezan z adventom, saj ga vedno praznujemo tik ob prvi adventni nedelji.
To pa še zdaleč ni naključje. Andrej je bil namreč prvi izmed vseh apostolov, katerega je poklical Jezus. To je tudi razlog, da je njegov god umeščen takoj na začetek novega cerkvenega leta.
V luči tega dejstva se je v začetku prejšnjega stoletja, domnevno na Irskem, razvila pobožnost, imenovana Novena svetega Andreja, ponekod tudi božična novena. Gre za preprosto molitev, ki jo v adventu molimo kot vsakodnevno pripravo na božič.
Ta čudovita molitev se osredotoča na nadvse skrivnosten in milosten trenutek Kristusovega rojstva ter deluje kot odlična meditacija za obdobje pričakovanja božjega rojstva.
Tradicionalno molitev molimo 15-krat vsak dan, začenši 30. novembra, na god svetega Andreja, pa vse do božičnega večera, torej 25 dni. Mnogi pričajo o velikih milostih, prejetih po tej pobožnosti, zato njena priljubljenost iz leta v leto sunkovito raste. Molitev se glasi takole:
Pozdravljena in blagoslovljena naj bo ura in trenutek, ko je bil rojen Božji Sin iz najčistejše Device Marije ob polnoči, v Betlehemu v ledenem mrazu. V tej uri, me usliši, O moj Bog! Sliši mojo molitev in usliši moje želje (vaša prošnja), skozi zasluge Odrešenika Jezusa Kristusa in njegove Blagoslovljene Matere. Amen.
Naj bo tako tudi ta kratka, a mogočna molitev del naše osebne priprave na božič. Prav k poglobljeni in okrepljeni molitvi v adventu nas spodbuja tudi sveti papež Janez Pavel 2., ko pravi: “Priprava, da sprejmemo novorojenega Jezusa, zahteva predvsem držo intenzivne in zaupne molitve. Narediti prostor zanj v naših srcih zahteva resno predanost spreobrnjenju k njegovi ljubezni.”
Odvrzimo od sebe vse, s čimer nas v adventnem obdobju zalaga svet in se osredotočimo na tisto bistveno. Skrbno si prizadevajmo pripraviti naša srca, da se bo tudi v njih na božični večer rodil Zveličar.
