Sv. Bartolo Longa

Na sliki:  z leve proti desni José Cisnerosa in Bartolo Longa

Ko je v teh tednih ves svet zbran v molitvi za papeža Frančiška, se sveti oče kljub zahtevnemu zdravljenju v bolnišnici Gemelli posveča svojim nujnim delovnim obveznostim. V ponedeljek, 24. februarja 2025, je tako potrdil, da bo Cerkev v kratkem prejela dva nova svetnika, venezuelskega zdravnika Joséja Cisnerosa in Bartola Longa, ustanovitelja Marijanskega svetišča v Pompejih.

Posebej osupljiva in na trenutke zastrašujoča je zgodba novega svetnika Bartola Longa. Kljub temu da je prihajal iz verne družine, je v času študija zašel v slabo družbo in se zapletel v mrežo okultizma. Padal je globlje in globlje in postal celo satanistični duhovnik. Vodil je seanse, kjer so na izprijen način blatili Boga in častili hudiča.

Postajal je vse bolj nesrečen in paranoičen, v njem se je kopičila jeza in nemir, razmišljal je celo o samomoru. Tesnoba ga je vlekla še globlje v svet drog in seans. Med vso to grozo, ki jo je prestajal, pa je njegova družina zanj neprenehoma molila.

In prav molitve družine so začele njegovo skoraj okamenelo srce spreobračati. Ključen dogodek je bil, ko se mu je v sanjah prikazal pokojni oče z besedami: “Vrni se k Bogu!”

Opravil je življenjsko spoved in se ves izročil rožnovenski Materi Božji, do katere je gojil posebno pobožnost. Prav rožni venec je postal njegova lestev, po kateri je splezal iz greha in se vse bolj in bolj vzpenjal v svetosti. Kmalu po spreobrnjenju je tako še zadnjič obiskal satanistično seanso. Vstopil je, dvignil rožni venec in zaklical: “Odpovedujem se spiritualizmu, ker ni nič drugega kot blodnjak zmot in neresnic.” Svoj preostanek življenja je izročil Brezmadežni. Širil je pobožnost rožnega venca, organiziral Marijine procesije, ustanavljal sirotišnice in šole.  Leta 1876 je v Pompejih začel graditi svetišče, ki je postalo kraj svetovnega češčenja in ki je bilo 7. maja 1891 posvečeno Rožnovenski Materi Božji. Ko je leta 1926 umiral, je dejal : “Moja edina želja je videti Marijo, ki me je rešila iz satanovih krempljev.”

Ko v tem tednu vstopamo v postni čas, je nadvse primerno, da ozavestimo, kako smo prav vsi poklicani k svetosti, ne glede na našo preteklost, dovolj je le, da se prepustimo neskončnemu Božjemu usmiljenju in začnemo v vsem iskati njegovo voljo. To lahko storimo tudi tako, da po zgledu blaženega Bartola v tem postnem času okrepimo molitev rožnega venca, ki je celo največje grešnike naredila za svetnike. Ko se je Marija nekoč prikazala ubogim pastirčkom v Fatimi je dejala: »Bog je dal molitvi svetega rožnega venca takšno moč, da na svetu ni nobenega problema, ki se ne bi dal rešiti s to molitvijo in z našo žrtvijo!«

In prav življenje blaženega Bartola je živ dokaz tega.