Konec liturgičnega leta nas z evangeliji vedno znova usmerja k vprašanju o koncu časov. Apokaliptične podobe, kot so vojne, bolezni, preganjanja in naravne katastrofe, ki so pogosto uporabljene v evangelijskih vrsticah, nas strašijo. Pa vendar nas Jezus v zadnjem stavku evangelija pretekle nedelje pomirja z besedami: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« (Lk 21, 19) Njegovo sporočilo je jasno, le tisti, ki bo vztrajal v dobrem do konca, bo rešen.
Prav o vztrajnosti pa nam zelo jasno spregovori tudi sveti Albert Veliki, katerega god smo obhajali pred zgolj nekaj dnevi. Sam vztrajnost razlaga takole:
»Prava vztrajnost vključuje pogosto opravljanje dobrih del, neprestano prizadevanje za dosego duhovne in nravne popolnosti ter najskrbnejše izpolnjevanje vseh milosti in kreposti do zadnjega trenutka ob smrti.«
V nadaljevanju še bolj poudarja ključni pomen te kreposti:
»Razmišljanje o veliki koristnosti in blagrih svete vztrajnosti nas mora spodbuditi, da to krepost ljubimo in gojimo. Kajti le po vztrajnosti morejo vsa naša dobra dela in vse naše druge kreposti priti do izpolnitve in do kronanja. Brez vztrajnosti pa je zveličanje nemogoče, kot pravi sam naš Gospod Jezus Kristus: Kdor bo vztrajal do konce, ta bo zveličan. Brez vztrajnosti se nič ne izpolni, nič ne dopolni!«
Na vprašanje, kako lahko spoznamo, ali smo v svoji veri vztrajni, svetnik odgovarja:
»Zanesljivo znamenje resnične vztrajnosti je, da človek zavestno ne odstopi od tega, za kar ve, da je prav, ne glede na nasprotovanja, preskušnje ali skušnjave – naj bo to ljubezen do življenja ali strah pred smrtjo, grožnje ali obljube – nič ga ne sme odvrniti od njegovega sklepa.«
Naj nas torej ne zamaje vsak lahek vetrič, po nasvetu svetnika stojmo trdno v naši veri in predvsem poglobimo spoznanje, da krščanstvo ni tek na kratke proge, temveč maraton. Le tisti, ki bo vztrajal in svoj tek pogumno in stanovitno nadaljeval, navkljub vsem skušnjavam, padcem in težavam, bo prišel do cilja – nebes.
Sveti Albert Veliki nam ob koncu svojega bogatega razmišljanja poda molitev, ki si jo lahko vzamemo za svojo v letošnjem adventu:
»O Jezus, napravi me stanovitnega in zvestega tvoji postavi.
Nauči me vztrajnosti, da bom vedno trdno stal.
Naj moje srce ne omahne, ne zablodi iz tvoje luči;
Podari mi sveto vztrajnost v vsem, kar je pravično in dobro. Amen. «