Na poletni dan leta 386 je mladi Avguštin sedel pod smokvino drevo v milanskem vrtu in bridko jokal. Bil je v krizi smisla, vere in samega sebe. V tistem trenutku je zaslišal skrivnosten glas otroka: »Tolle, lege… Vzemi in beri…« Prepričan, da prihaja ta glas od Boga, je stekel v hišo, odprl sveto pismo in pogled mu je obstal na besedah iz Pisma Rimljanom: »Živimo pošteno, kakor se podnevi spodobi: ne v požrešnosti in v popivanju, ne v posteljah in v razuzdanosti, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.« (Rim 13,13–14).
V tistem trenutku je razuzdani Avguštin postal iskalec resnice in danes ga poznamo kot mogočnega svetnika in cerkvenega učitelja. Vse zaradi nekaj vrstic »duhovne hrane«.
Podobno se je zgodilo tudi pred nekaj desetletji v Združenih državah Amerike. Trinajstletna protestantska deklica Julia Mary Darrenkamp iz Lancastra v Pensilvaniji je s prijateljico med poletnimi počitnicami zahajala v knjižnico in raziskovala cerkve.
Povsem po naključju sta našli staro, obrabljeno knjigo Pesem o Bernadki, zgodbo o sv. Bernardki in Marijinih prikazovanjih v Lurdu. Knjiga ju je prevzela – tako zelo, da sta začeli brati vse, kar sta našli o Mariji in svetnikih. Njunim staršem to ni bilo razumljivo, a dekleti sta nadaljevali iskanje.
To ju je pripeljalo v knjigarno sester hčera sv. Pavla v Filadelfiji – in kmalu v katoliško cerkev. Julia je pozneje vstopila celo v samostan. Na televizijskem pričevanju je kasneje dejala: »Vse se je začelo zaradi tiste ene knjige. Če je ne bi našla, bi bila danes babica nekje v Pensilvaniji. A Bog mi jo je položil v roke in našla sem svoj poklic.«
Zgodba Avguština in zgodba sestre Julie se srečata v enem: duhovno branje spreminja življenja. Sveti Frančišek Saleški je zapisal: »Dobra knjiga je kot zvonec, ki kliče srce k Bogu.«
Duhovno branje nas vabi k tišini, naš pogled upira k Bogu in poglablja naše molitve. O tem je zelo preprosto, a hkrati globoko spregovorila tudi neka preprosta redovnica: »Duhovno branje je olje, ki ohranja mojo svetilko molitve prižgano.«
Ko vstopamo v advent, čas budnosti in hrepenenja, je prav duhovno branje čudovit način priprave na Odrešenikovo rojstvo. Dnevni odlomek iz evangelija, življenjepisi in razmišljanja svetnikov ali stran dobre krščanske duhovne knjige lahko v srce prinese svetlobo, ki jo bomo nosili skozi ves dan in nas bo počasi, a temeljito preobražala in krepila.
Naj nas torej v teh tednih spremlja skrivnostni klic: »Tolle, lege – vzemi in beri.«