Ko so v 16. stoletju v Mehiko prišli prvi misijonarji, so se soočili z ogromnimi težavami. Domorodci, ranjeni zaradi nasilja prišlekov, niso zaupali tujcem in njihovemu oznanilu. Kljub vsem naporom misijonarjev se je v desetih letih spreobrnilo zelo malo Indijancev. Toda leta 1531 se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo potek  zgodovine: po prikazanjih Marije iz Guadalupe, katere praznik smo obhajali pretekli petek, se je v nekaj letih krstilo kar devet milijo-nov domačinov. Cerkev takšne množične duhovne preobrazbe ne pozna nikjer drugje.

Vse se je zgodilo leta 1531, ko je sveti Juan Diego iz plemena Aztekov, nedaleč od Ciudada de Mexico ugledal prelepo mlado ženo. Po njenem tradicionalnem indijanskem izgledu in oblačilih je hitro prepoznal, da gre za nosečo žensko, kraljevega rodu. V njegovem maternem jeziku se mu je razodela kot  »presveta devica Marija«. Želela je, da bi tam zgradili kapelo.

Ko je škof zahteval dokaz o resničnosti prikazanja, je Marija Juanu Diegu naročila, naj z vrha hriba natrga rože, čeprav je bil december in na suhem pobočju navadno ni bilo rož. Juan Diego je v svojem preprostem ogrinjalu – tilmi, spleteni iz agavinih vlaken, zbral rože, ki so se čudežno pojavile pred njim in jih odnesel škofu. Ko je pred njim razprostrl tilmo, so rože padle na tla, na ogrinjalu pa se je na čudežen način izrisala Marijina podoba. Danes je njena podoba, vtisnjena na tilmi, razstavljena v mogočnem Gvadalupskem svetišču, ki je najbolj obiskan krščanski romarski kraj na svetu.

Ta dogodek je odprl srca milijonom. Domačini so razumeli simbolne znake na Marijinem oblačilu. Zvezde, cvetovi in barve so v indijanskih simbolih spregovorili nepismenemu ljudstvu. V Mariji so prepoznali mater samega Boga. Razumeli so, da Bog prihaja k njim preko materinske ljubezni, ki je poznana in ljuba vsakemu narodu.

Znanstvene raziskave tilme še danes vzbujajo začudenje, tukaj je le nekaj dejstev:

• Podoba ni naslikana s poznanimi pigmenti – barve so kot odtis svetlobe.
• Tkanina tilme je iz agave, ki bi se morala v dvajsetih letih razgraditi, a že skoraj petsto let ostaja nepoškodovana.
• V Marijinih očeh so vidni mikroskopski odsevi oseb, ki so bili prisotni ob čudežnem trenutku odprtja tilme.
• Ogrinjalo ima stabilno toploto človeškega telesa.

Ni čudno, da je papež sv. Janez Pavel II. Marijo iz Guadalupe razglasil za »Marijansko srce Amerike«.

Na tretjo adventno nedeljo – Gaudete, nedeljo veselja – nas noseča Marija iz Guadalupe, ki v sebi nosi Jezusa, spominja na samo bistvo adventa: pričakovati Gospoda, ki prihaja. Veselimo se ob Njej, ki nam pod svojim srcem prinaša Odrešenika!