Tedenska oznanila št. 640

JEZUSOVO DAROVANJE – SVEČNICA (2. februar)

Praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga v ljudskem izročilu poznamo kot svečnico, nas štirideset dni po božiču vabi, da še zadnjič usmerimo pogled proti betlehemski luči, preden se podamo na pot proti postnemu času.

V središču praznika je srečanje. Starček Simeon v detetu Jezusu prepozna “luč v razsvetljenje poganov”. Ko Marija in Jožef prineseta otroka v tempelj, ne izpolnjujeta le postave, temveč svetu predstavita tistega, ki bo premagal vsako temo.

Sveča, ki jo na ta dan blagoslovimo, ni le predmet. Je simbol Kristusa, ki se daruje – kot sveča, ki gori in se ob tem troši, da nam daje svetlobo in toplino.

Blagoslovljena sveča v naših domovih nas opominja:

• Na naš krst: Ko smo prvič prejeli Kristusovo luč.
• Na zaupanje: Da v težkih trenutkih, viharjih in preizkušnjah nismo sami.
• Na naše poslanstvo: Da tudi mi postanemo luč za bližnje.

Na svečnico obhajamo tudi dan tistih, ki so svoje življenje v celoti darovali Bogu – redovnikov in redovnic. Zahvalimo se jim za njihovo pričevanje in molimo, da bi znali tudi mi v svojih vsakdanjih dolžnostih najti pot služenja in darovanja.

“Gospod, naj plamen teh sveč v naših srcih razplamti vero, da bomo v vsakem človeku prepoznali Tvoj odsev.”

Naj torej blagoslov svečnice v naše domove prinese mir in upanje, ki ga nobena tema ne more ugasniti.

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Cerkev ni človeška zamisel, temveč jo je ustanovil sam Jezus Kristus, da bi po njej ostal navzoč med nami do konca časov. V njej nas še danes uči, posvečuje in vodi po poti zveličanja.

Ko smo tako v prejšnjem zapisu spoznali, kako materinsko Cerkev skrbi za nas in nas po varni poti vodi v večnost, sledi jasno spoznanje, kako ji moramo ostati zvesti in pokorni ter predvsem, kako potrebno jo je spoštovati in ljubiti. Spoštovanje Cerkve pa se ne ustavi zgolj pri lepih besedah, temveč se mora pokazati v naši drži in ravnanju do njenih služabnikov, svetih krajev, zakramentov, molitev in vsega, kar je posvečeno Bogu.

Posebno spoštovanje zato najprej dolgujemo nauku Cerkve. Kristus je sam zaupal Cerkvi oblast, da razlaga in varuje resnico vere, ko je apostolom rekel: »Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« (Mt 18,18)
Zato cerkveni nauk ni zgolj človeško mnenje, temveč služenje resnici, ki vodi k zveličanju. Kadar poslušamo Cerkev, v resnici poslušamo Kristusa samega, ki jo vodi in varuje skozi zgodovino. 

Dalje spoštovanje dolgujemo tudi posvečenim osebam – duhovnikom, škofom in papežu. Čeprav so tudi oni ljudje s slabostmi, njihova služba prihaja od Boga. Spoštovati duhovnika pomeni spoštovati Kristusa, ki po njem deluje v zakramentih. Sam Gospod pravi: »Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zavrača, mene zavrača.« (Lk 10,16)
Sveti papež Gregor Veliki zato resno opozarja: »Jezik, ki rani pastirja, pogosto rani tudi čredo.«
Ko spodkopavamo zaupanje v pastirje, slabimo tudi vero tistih, ki so jim zaupani.

Spoštovanje pa se razteza tudi na cerkvene ustanove, cerkve kot svete kraje ter vse, kar je povezano z bogoslužjem. Cerkev ni navadna zgradba, temveč Božja hiša. Sveti Frančišek Asiški piše:
»Naj bo vse, kar je povezano z Najsvetejšim telesom in krvjo našega Gospoda, dragoceno in spoštovano.«

Nenazadnje moramo spoštovati tudi zakramente in jih vredno prejemati, potem molitve, pobožnosti,… Pa celo cerkvena umetnost ni postranskega pomena, temveč pot, po katerih se Bog dotika človeka. Sveti Janez Pavel II. je o tem zapisal:
»Pristna umetnost ima sposobnost, da odpre srce človeka za skrivnost Boga.« Zato tudi nespoštovanje svetih podob ali norčevanje iz njih ne razodeva svobode duha, temveč revščino srca.

Lahko bi še nadaljevali, a zaključimo z jasnimi besedami svetega Avguština: »Nihče naj ne misli, da ima Boga za Očeta, če nima Cerkve za mater.«

V družbi, v kateri so vse bolj prisotna obrekovanja, neprimerne šale in nespoštljivi komentarji  na račun Cerkve, prosimo Boga, da bi mi, katoličani, znali Cerkev ljubiti z zrelo ljubeznijo: jo spoštovati v besedah in dejanjih, jo braniti, kadar je napadena, in v njej zvesto in poslušno živeti. Kajti kdor ljubi Cerkev, ljubi Kristusa – in kdor spoštuje Cerkev, spoštuje Boga, ki v njej prebiva in ki jo je ustanovil.

Sodelavec oznanil  

ŽUPNIJA DORNBERK

• Jutri v ponedeljek so uradne ure.
• V ponedeljek obhajamo svečnico in bomo blagoslovili sveče. V torek pa goduje sveti Blaž, ko se podeli blagoslov grla v priprošnjo za zdravje!
• V petek pri maši sodelujejo veroučenci 5. razreda, njihovi starši pa uredijo veroučni učilnici v soboto ob 9. uri.
• Srečanje mladinske skupine je v petek ob 20.15!
• Strežniške vaje so v soboto ob 9.30.
• Otroški pevski zbor ima pevske vaje v soboto ob 10.30 v veliki veroučni učilnici.
• Ob čiščenju in krašenju cerkve je za potrebe župnije Tabor drugi del zbral 60€. Bohlonaj!

ŽUPNIJA PRVAČINA

• V tem tednu nadaljujem z blagoslovom domov. Navadno pripravimo svečo, blagoslovljeno vodo in sveto podobo, ki je lahko tudi že tista na vaši steni.
• Molitveno srečanje se nadaljuje v sredo ob 18h.

SKUPNA OZNANILA

• Srečanje za starše 5. razreda je v četrtek po maši.
• Danes,1. februarja 2026 bo ob 18. uri v žup. cerkvi sv. Štefana v Solkanu svečan dogodek “Starokrščanska oljenka in prafara v Solkanu”. Somaševala bosta koprski škof msgr. dr. Peter Štumpf in goriški nadškof mons. Carlo Roberto Maria Redaelli. Glede na to, da sta Prvačina in Zalošče spadali pod to staro župnijo smo še posebej povabljeni zraven.
• V petek je prvi petek in obisk bolnih in ostarelih ter priložnost za spoved pol ure pred mašo.

VERSKI TISK – Januar je bil mesec verskega tiska in zato priložnost, da si priskrbite celoletno redno branje z duhovno vsebino. Po pošti lahko naročite na dom tednik Družina, mesečnik Ognjišče, revijo Prijatelj, Misijonska obzorja, Mohorjeve knjige, molitveno revijo Magnificat, Besedo med nami, Božje okolje …

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Ul. Bojana Vodopivca
• Prvačina: 161-180
• Zalošče: Zalošče 1-15

BRALCI

• Dornberk: 2. skupina
• Zalošče: 3. skupina
• Prvačina: 4. skupina