Na sliki: Simon Peter, ki tri krat zataji Jezusa
Nadaljujemo z našimi tedenskimi postnimi razmišljanji o posameznih prizorih iz Kristusovega trpljenja. Lahko si predstavljamo, kako so Jezusu na Kalvariji povzročali neznosne bolečine najrazličnejši ljudje: oblastniki, veliki duhovniki, pismouki, vojaki in rablji. A gotovo ga ni nič tako zabolelo kakor to, da se je celo med njegovimi najbližjimi našel nekdo, ki ga je izdal. O Judovi izdaji smo razmišljali prejšnjič. Pa vendar Juda ni bil edini apostol, ki je Gospoda ranil. Kar trikrat ga je zatajil tudi prvak med apostoli, Simon Peter.
Dogajanje poznamo. Ko so Jezusa prijeli, mu je Peter najprej sledil od daleč. Na dvorišču velikega duhovnika se je grel ob ognju skupaj z Jezusovimi sovražniki. Tam so ga prepoznali: »Tudi ti si bil z njim!« Peter pa je odgovoril: »Ne poznam tega človeka.« Trikrat je zatajil svojega Učitelja. Nato se je zaslišalo petelinje petje in Jezusov pogled se je srečal s Petrovim. Takrat je apostol spoznal svojo krivdo, šel ven in se bridko zjokal. Prav v tem je velika razlika med Petrom in Judom: Peter se je po padcu obrnil nazaj k Jezusu in svoj greh iskreno obžaloval. Po Jezusovem vnebohodu je prevzel skrb za celotno Cerkev in postal prvi papež in mogočen svetnik.
V tem postu pa bi bilo za vse nas koristno, da razmislimo o vzrokih Petrovega padca in se iz njih kaj naučimo. Sveti možje, ki so premišljevali njegov padec, navajajo več razlogov. Prvi je Pet-rovo preveliko zaupanje vase. Mislil je, da ima sam v sebi dovolj moči, da se upre skušnjavi. Pozabil je na Jezusove besede: »Brez mene ne morete nič storiti. (Jan 15.5) « Zatrjeval je, da je pripravljen za Gospoda celo umreti — toda to ni bila drža ponižnosti. Podobni smo mu, kadar se preveč zanašamo nase, ko nas prevzame skoraj napuh in mislimo, da sami ne moremo pasti. Ne stavimo zaupanja nase, temveč na Boga. Treba je vedno čuti in moliti.
Prav k temu je Jezus Petra spodbujal na Oljski gori, a Peter je spal. In v tem je drugi vzrok njegovega padca. Če kristjan ne moli, stoji pred vrati greha. Kadar na termometru pada živo srebro, vemo, da prihaja mraz. Ko v duši pada »srebro molitve«, je to znamenje, da jo objema duhovna zima, v kateri zamrzne vse, kar je krepostnega. Zato vedno: čujmo in molimo!
Tretji in največji vzrok, pravijo svetniki, pa je ta, da se Peter ni varoval grešne priložnosti. Zakaj se je zadrževal med Jezusovimi sovražniki in se z njimi razgovarjal? »Ne poznam tega človeka,« je rekel. Človeka?! Mar nisi Peter nekoč izpovedal: »Ti si Kristus, Sin živega Boga (Mt 16,16 )«? Kako mu sedaj praviš le – človek?! Za to je kriva slaba družba. Varujmo se grešnih priložnosti. Koliko mladih je izgubilo čistost zaradi slabe družbe, koliko se jih je naučilo preklinjati, lagati, krasti … koliko jih je izgubilo vero zaradi brezvernega okolja. A danes so grešne priložnosti še hujše in bližje: to so škodljive spletne vsebine, nenehno prisotne na pametnih telefonih. To je pogosto še nevarneje kakor slaba družba.
Zato se posebej v postu odpovejmo brezglavemu brskanju po vprašljivih vsebinah, zmanjšajmo uporabo telefonov – varujmo svoje oči in pa predvsem varujmo svoja srca. Ostanimo čuječi in si z vztrajno molitvijo izprosimo prepotrebnih milosti za rast v svetosti.