Fotografija: Blaženi Karel kleče moli pred oltarjem Presvetega Srca Jezusovega

Mesec junij je posvečen Presvetemu Srcu Jezusovemu. Mnogi ob tem pomislijo na lepo podobo Jezusa s srcem, obdanim s plameni in trnjevo krono. Toda svetniki so v Srcu Jezusovem videli veliko več kakor le pobožno podobo. Videli so zavetje v življenju, oporo v preizkušnjah in mir v najtežjih trenutkih.

To je na poseben način razumel blaženi cesar Karel Avstrijski. Bil je zadnji cesar Avstro-Ogrske in človek globoke vere. Med prvo svetovno vojno je nosil težko breme odgovornosti za milijone ljudi. Iskal je mir, toda dogodki okoli njega so ga vedno bolj potiskali v vrtinec vojne. Ko je cesarstvo razpadlo, je izgubil krono, domovino in oblast. Z ženo Zito in osmimi otroki je moral v izgnanstvo na oddaljeni otok Madeira, kjer je v revščini in trpljenju hudo zbolel za pljučnico.

V teh težkih trenutkih je imel ob sebi nekaj zelo preprostega. Pod blazino je vedno hranil podobo Srca Jezusovega, kateremu je že davno prej posvetil svojo družino. V njem je iskal tolažbo, moč in mir. Neko noč je njegova žena opazila, da kljub visoki vročini in hudim bolečinam spi povsem spokojno. Presenečeno ga je vprašala, kako more v takšnem stanju tako mirno počivati. Karel ji je pokazal podobo Srca Jezusovega in preprosto odgovoril: »Ko položim glavo na Srce Jezusovo, vedno mirno spim.«

Kako globoka misel! Svet nas prepričuje, da mir prihaja iz zdravja, uspeha in varnosti. Svetniki pa pričujejo drugače. Pravi mir prihaja iz zaupanja. Blaženi Karel je izgubil skoraj vse, vendar ni izgubil notranjega miru, ker je svoje življenje položil v Kristusove roke. Zato so tudi bile ene izmed njegovih zadnjih besed prav: »Kako dobro je zaupati v Presveto Srce Jezusovo. Brez tega bi bilo nemogoče prenašati vse preizkušnje.«

Preizkušnje in stiske niso tuje tudi vsem nam: bolezni, družinske težave, negotovost glede prihodnosti, razočaranja in strahovi. Tudi nam Jezus kaže svoje Srce in govori: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.« Praznik Presvetega Srca Jezusovega nas zato vabi, da svoje življenje znova izročimo Kristusu. Njegovo Srce ostaja odprto za vsakega človeka. Tam je zavetje za žalostne, moč za preizkušane, odpuščanje za grešnike in mir za vse, ki iščejo Boga.

Zato v teh junijskih dneh pogosto ponavljajmo preprosto molitev, ki je bila blaženemu Karlu tako ljuba: »Jezus, krotki in iz srca ponižni, upodobi naše srce po svojem Srcu.« Kajti kdor se nasloni na Jezusovo Srce, kakor se je nanj naslonil blaženi cesar Karel, nikoli Ne ostane brez upanja.