Tedenska oznanila št. 661

13. NEDELJA MED LETOM (A) – (Mt 10,37-42)

V današnjem evangeljskem odlomku Jezus pred nas postavlja visoka merila učeništva. Svojim apostolom odkrito pove: »Kdor ima rad očeta ali mater bolj kot mene, ni mene vreden.« Poudari, da mora vsak vzeti svoj križ in hoditi za njim. Tisti, ki svoje življenje krčevito varuje, ga bo izgubil, kdor pa ga izgubi zaradi Jezusa, ga bo našel. Ob koncu pa Jezus spregovori o gostoljubju in obljublja, da ne bo ostalo brez plačila niti najmanjše dobro delo – že samo kozarec mrzle vode, ponujen žejnemu učenjaku.

Jezusove besede o tem, da ga moramo imeti radi bolj kot svoje starše ali otroke, se morda slišijo strogo, a v resnici ne gre za zavračanje družine. Gre za postavljanje prioritet. Če je Bog v našem življenju na prvem mestu, potem so tudi vsi naši zemeljski odnosi na pravem mestu – polni čiste, nesebične ljubezni.

Sprejeti svoj križ ne pomeni iskati trpljenja, ampak zvesto in z ljubeznijo opravljati svoje vsakodnevne dolžnosti, tudi ko je težko.

Zadnji del evangelija pa nas čudovito tolaži: Bog vidi vsako naše majhno dejanje. Velika svetost se ne skriva v izjemnih podvigih, ampak v drobni, vsakdanji ljubezni – v tem, da opazimo bližnjega in mu ponudimo »kozarec hladne vode« (prijazno besedo, nasmeh ali pomoč).

Gospod, daj nam poguma, da te postavimo na prvo mesto, in odprto srce za stiske naših bližnjih!

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Pretekli teden smo obhajali god svetega Jožefa Cafassa, manj znanega, a izjemnega svetnika 19. stoletja. Bil je duhovnik v Torinu, učitelj in vzgojitelj številnih duhovnikov in tudi duhovni voditelj svetega Janeza Boska. Najbolj pa se ga Cerkev spominja kot »apostola zapornikov«.

V času, ko so se mnogi zapornikov bali ali jih prezirali, je Jožef Cafasso v njih videl ljudi, ki jih Bog še vedno ljubi. Redno je obiskoval ječe, se pogovarjal z jetniki, jih spovedoval in pripravljal na spravo z Bogom. Posebej se je posvečal tistim, ki so bili obsojeni na smrt. Spremljal jih je vse do morišča in jim pomagal, da so zadnje korake svojega življenja naredili z zaupanjem v Božje usmiljenje.

Med najbolj znanimi zgodbami iz njegovega življenja je pripoved o nevarnem razbojniku, ki je veljal za najtršega in najbolj zakrknjenega zapornika v ječi. Nihče se mu ni upal približati. Duhovnike je odganjal, preklinjal in se norčeval iz vere. Ko je k njemu prišel Jožef Cafasso, ga je mož grobo zavrnil. Svetnik pa se ni umaknil. Čeprav je bil drobne in suhljate postave, je neustrašno stopil bliže, ga prijel za brado, pogledal naravnost v oči in mu odločno dejal: »Prijatelj, ti se boš spovedal!« 

Zapornika je ta nepričakovana poteza tako pretresla, da se je zlomil. Začela sta se pogovarjati in kmalu zatem je s solzami v očeh opravil iskreno spoved ter se spravil z Bogom. Za njim so se opogumili tudi drugi zaporniki in vsi dobro opravili sveto spoved. Ta dogodek je postal simbol Cafassovega apostolata: ni se ustrašil nobenega človeka, ker je v vsakem videl dušo, za katero je Kristus prelil svojo kri.

Na ta način je pomagal stotinam zapornikov. Mnogi, ki so bili prej nasilni, brez vere in brez upanja, so po srečanju z njim našli mir ter se vrnili k Bogu. Zaradi njegovega izjemnega dela ga je papež Pij XI. imenoval kar »biser italijanske duhovščine«.

Njegovo življenje nas uči pomembno resnico. Evangelij ni namenjen le tistim, ki redno prihajajo v cerkev in že poznajo Kristusa. Posebej je namenjen tistim, ki so se od Boga oddaljili, ki so ranjeni, razočarani ali izgubljeni. Prav njim je tudi Jezus namenjal največ pozornosti.

Sveti Jožef Cafasso ni čakal, da bi ljudje prišli k njemu. Šel je tja, kjer so bili najbolj oddaljeni od Boga. Mi morda ne bomo obiskovali zaporov, gotovo pa vsak dan srečujemo sodelavce, sorodnike, prijatelje in sosede, ki živijo brez vere ali pa so se od nje oddaljili. Morda prav po naši prijazni besedi, dobrem zgledu ali preprosti molitvi zanje želi Gospod doseči njihovo srce.

Naj nam bo sveti Jožef Cafasso zgled apostolske gorečnosti in zaupanja v moč Božjega usmiljenja. Kajti nihče ni tako daleč od Boga, da ga Kristus ne bi mogel znova najti.

Sodelavec oznanil

ŽUPNIJA DORNBERK

• Jutri v ponedeljek so uradne ure.
• Animatorji vabijo na poletni oratorij, prijavnice so v cerkvi, kjer jih lahko tudi oddate.
• V petek je prvi petek in obisk bolnih in ostarelih.
• Prav tako na prvi petek je prilika za spoved, pol ure pred mašo.

ŽUPNIJA PRVAČINA

• Molitveno srečanje je v sredo ob 18h.
• V nedeljo obhajamo praznik sv. Cirila in Metoda. V naši vasi imata stoletno tradicijo in se jima priporočamo, da ohranjata vero v med nami, kot sta jo med prvimi Slovani.

SKUPNA OZNANILA

• Mladi nadaljujejo poletno delo jutri ob 8h.
• Poletno druženje – počitnice za strežnike v Dolah bodo od 15. do 18. julija 2026.
• Hvala vsem, ki ste pripravljali in sodelovali pri proslavi državnega praznika. Tudi vsem skupinam iz vasi, ki ste oblikovale procesijo in sodelovale pri maši.

CERKEV V SLOVENIJI

Pohodu za življenje v Kopru sredi maja je v soboto, 20. junija, sledil tudi v Mariboru. Šlo je za drugo od treh letošnjih srečanj (tretje bo v Ljubljani), na katerih zagovorniki kulture življenja izražajo podporo tistim, ki glasu nimajo – to so nerojeni otroci. Letošnja vodilna misel vseh treh je znanstveno dejstvo: »Srce bije že 22. dan po spočetju!«

V pobudi Pohod za življenje, ki je svetovna civilna iniciativa, želijo javnost ozaveščati predvsem o lepoti človeškega življenja, da je vsako človeško življenje vredno in dragoceno. Če nerojeni otroci nimajo pravice do življenja, jim tudi vse druge pravice ne pomagajo.

Povzeto po Družina

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Prešernova
• Prvačina: 161-180
• Zalošče: GMAJNA 1. del

BRALCI

• Dornberk: 1. skupina
• Zalošče: 1. skupina
• Prvačina: 1. skupina