Na sliki: Sveti Lovrenc
Predstavljajte si prizor. Pred rimskim cesarjem stoji mlad diakon. Cesar je pravkar dal usmrtiti papeža Siksta II. in zdaj zahteva še največji zaklad Cerkve.
»Prinesi mi vse zlato in srebro, ki ga skrivajo kristjani!« ukaže.
Mladi diakon Lovrenc mirno odgovori:
»Dajte mi tri dni časa in pokazal vam bom vse bogastvo Cerkve.«
Cesar mu dovoli, prepričan, da bo kmalu obogatel.
Lovrenc pa je v teh treh dneh storil nekaj povsem nepričakovanega. Vse premoženje, ki ga je Cerkev še imela, je razdelil revežem, vdovam, sirotam, bolnikom in vsem, ki so živeli v pomanjkanju. Ko je napočil tretji dan, je pred cesarja pripeljal prav te ljudi in dejal: »To je zaklad Cerkve.«
Cesar je pobesnel. Namesto zlata je zagledal ljudi, ki jih je imel za nepomembne. Lovrenc pa je razumel evangelij. Vedel je, da največje bogastvo Cerkve niso zakladnice, ampak ljudje, posebej tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč in ljubezen.
Zaradi tega pogumnega pričevanja ga je cesar obsodil na kruto smrt. Po izročilu so ga položili na železen raženj nad žarečo žerjavico. Tudi tedaj ni izgubil zaupanja v Boga. Celo med najhujšim trpljenjem je ohranil notranji mir in dejal znamenite besede:
»Na tej strani sem že pečen. Obrnite me še na drugo.«
Te besede niso izraz predrznosti ali lahkomiselnosti, ampak izjemne vere. Lovrenc je vedel, da mu lahko vzamejo življenje, ne morejo pa mu vzeti Kristusa. Njegovo srce je bilo že trdno zasidrano v nebesih.
Ta teden bomo njegov god še posebej slovesno obhajali tudi v naši podružnični cerkvi v Zaloščah. Zato je prav, da se vprašamo: Kaj pa je naš zaklad?
Jezus pravi: »Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6,21)
Naš zaklad ni le denar ali premoženje. Pomislimo: kam vlagamo največ svojega časa, svojih talentov in svojih moči? O čem največ razmišljamo? Kaj najbolj zaposluje naše misli? Kaj se torej skriva v naši zakladnici srca? Je to zaklad, ki ga razjedajo molji in rja, ali zaklad, ki ostane za večnost?
Naj nam sveti Lovrenc izprosi milost, da bomo tudi mi znali prepoznati pravi zaklad. Da bomo svoje življenje, svoje darove in svoj čas uporabljali za to, kar ima resnično večno vrednost. Kajti največje bogastvo ni tisto, kar hranimo zase, ampak ljubezen, ki jo podarimo Bogu in ljudem.