Tedenska oznanila št. 676

28. NEDELJA MED LETOM – (A), (Mt 22,1-14)

Jezus v prispodobi primerja nebeško kraljestvo s kraljem, ki je pripravil svatbo za svojega sina. Ko so bili celotno slavje in jedi že pripravljeni, je poslal svoje služabnike, da pokličejo povabljene. Vendar se povabljeni niso odzvali: nekateri so odšli po svojih opravkih (na njivo, za svojo trgovino), drugi pa so služabnike celo zgrabili in jih ubili.

Kralj se je ukazal poslati služabnike na križišča poti, da na svatbo povabijo vse, ki jih najdejo – dobre in hudobne. Ko je bila dvorana polna gostov, je kralj med njimi opazil človeka, ki ni bil oblečen v svatovsko oblačilo. Ker človek ni znal pojasniti zakaj, ga je kralj ukazal vrči v zunanjo temo. Jezus zgodbo sklene z besedami: »Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

Evangelijska prispodoba nas spominja na neizmerno Božjo dobroto in velikodušnost. Bog nas vse brez izjeme vabi na svojo svatbo – k občestvu s seboj pri vsaki sveti maši in na koncu k večnemu življenju. Svatba je že pripravljena, vabilo pa velja vsakemu izmed nas.

Vendar to vabilo zahteva naš odziv:

• Ne bodimo nepremišljeno zasedeni: Prvi povabljeni so imeli preveč dela s svojimi vsakodnevnimi opravki in posli. Bodimo previdni, da nas vsakdanje skrbi in materialne stvari ne odvrnejo od odziva na Božji klic.
• Odenimo se v svatovsko oblačilo: Bog sprejme vsakega grešnika, a nas ne pusti takšnih, kot smo. Svatovsko oblačilo predstavlja našo spreobrnitev, dela ljubezni, milost in odpuščanje, ki jih prejemamo pri zakramentih.

Biti krščen in povabljen je velik dar, a naša naloga je, da ta dar živimo v vsakdanjem življenju z odprtim in prenovljenim srcem.

MISIJON LETA 1897 – HREPENENJE PO BOLJ POVEZANI SKUPNOSTI

V prejšnjih oznanilih smo začeli odkrivati zgodovino ljudskih misijonov v naših krajih. Ob misijonu, ki nas čaka od 21. do 30. novembra, želimo tudi mi iz tedna v teden pogledati v preteklost in se vprašati, kaj so misijoni pomenili našim prednikom in kaj lahko pomenijo nam danes. Morda bomo tako lažje razumeli, zakaj je misijon lahko tudi danes priložnost za duhovno prenovo in za rast naše župnijske skupnosti.

Ob misijonu leta 1897 je neki Zaloščan v časopisu Soča zapisal daljši dopis, v katerem je poleg navdušenja nad misijonom, o katerem sem pisal zadnjič, izpostavil tudi nekatere težave tedanjega verskega življenja. Zanimivo je, da se med njegovimi besedami najde nekaj, kar je lahko aktualno tudi za nas.

Pisec piše o tem, da so Zalošče in Saksid na desnem bregu Vipave, prav tako kot Prvačina in da so zato povezani v isto župnijsko skupnost. Maše so bile redno v Prvačini, v Zaloščah pa samo dvakrat mesečno. Pri tem opozarja na oddaljenost Zalošč in Saksida od njihove župnijske cerkve v Prvačini. Takrat še ni bilo mostu čez Vipavo, kakršnega poznamo danes, zato je bila pot do Prvačine za starejše in ob slabem vremenu še posebej težavna. Dornberška cerkev je bila za Zaloščane precej bliže.

Pisec ni ostal samo pri vprašanju oddaljenosti. Iz njegovih besed je mogoče začutiti močno hrepenenje po bolj urejenem in poglobljenem verskem življenju.

Omenja tudi težave mladih, ki so po nedeljski maši hitro odšli in pozabili na nedeljo, ker v podružnični cerkvi ni bilo redne popoldanske molitve, kakor je bilo takrat v navadi. Opozarja tudi na domačine, ki so zaradi okoliščin počasi celo opuščali obiskovanje božje službe.

Zapis se konča z željo po župnijskem združenju in po tem, da bi se razmere uredile tako, da bi ljudje lažje živeli svojo vero. Iz današnje perspektive je zanimivo brati te besede, saj tudi mi danes živimo v eni župnijski skupnosti, ki povezuje Dornberk, Prvačino in Zalošče.

Seveda so naše okoliščine drugačne. Danes imamo ceste, mostove, avtomobile in veliko lažji dostop do cerkve. Toda tudi danes lahko med posameznimi kraji in ljudmi obstajajo razlike, različne navade, pogledi in celo občutek, da je »naš kraj« nekoliko drugačen od drugega. Zato se lahko ob zapisu vprašamo: Ali znamo danes gledati nekoliko dlje od svojega kraja in svojih razlik?

Kako lepo bi bilo, če bi nam bil tudi letošnji misijon priložnost, da še bolj začutimo, da smo eno Božje ljudstvo na isti poti. Ne najprej Dornberčani, Prvačani ali Zaloščani, ampak bratje in sestre, ki skupaj hodimo za Kristusom. Vsak od nas lahko k skupnosti nekaj prispeva – s svojo navzočnostjo, molitvijo, pripravljenostjo pomagati, s prijazno besedo ali preprosto s tem, da se udeleži dogajanja, ne glede na lokacijo.

Morda je prav to ena od lepih priložnosti letošnjega misijona: da ne gledamo samo na to, kar nas ločuje, ampak predvsem na tisto, kar nas povezuje – na istega Gospoda, isto vero in isto pot.

Sodelavec oznanil

ŽUPNIJA DORNBERK

• Jutri v ponedeljek so uradne ure.
• V petek pri maši sodelujejo veroučenci 7. razreda, ki tudi uredijo veroučni učilnici v soboto ob 9.00.
• Strežniške vaje so v soboto ob 9.30.
  Vabljeni prvoobhajanci iz 3. razreda!
• Otroški župnijski pevski zbor ima vaje v soboto ob 10.30.
• Srečanje za ŽGS je v četrtek po maši. Povabljeni vabljeni k udeležbi.
• Srečanje ŽPS je v petek po maši. Povabljeni vabljeni k udeležbi.

ŽUPNIJA PRVAČINA

• Nadaljujemo z restavratorskim delom v cerkvi. Hvaležni smo za vaše darove, ki jih lahko nakažete na TRR: SI56 0475 0000 3006 663 (OTP).
• DIAKONSKO POSVEČENJE g. Jurija Ferletiča bo v nedeljo 25.10. ob 16. uri v Logu pri Vipavi. Organiziran bo avtobusni prevoz . Odhod avtobusa bo ob 14.30 izpred Marketa v Prvačini, povratek ob c. 19.uri. Ob udeležbi najmanj 40 potnikov je cena avtobusa 12 evrov. Prijave sprejemajo sodelavke Karitas
• Molitveno srečanje je v tem obdobju ob sredah ob 18. uri. 

OKTOBRA MOLIMO ROŽNI VENEC

Toplo povabljeni, da se pridružite pri molitvi rožnega venca. Vsak dan pol ure pred mašo. V oktobru molitev vodijo skupine po razporedu: 

• Ponedeljek: sodelavci Karitas
• Torek: molivke
• Sreda: zakonci
• Četrtek: prvoobhajanci in birmanci s starši
• Petek: veroučenci in mladi
• Sobota: člani rož rožnega venca

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Prešernova
• Prvačina: 81-100
• Zalošče: SAKSID

BRALCI

• Dornberk: 3. skupina
• Zalošče: 4. skupina
• Prvačina: 4. skupina