Tedenska oznanila št. 574

MISLI BENEDIKTA XVI.

V evangeliju 30. nedelje med letom (Mr 10,46-52) beremo, da je medtem ko je Gospod odhajal iz Jerihe, sedel ob poti pri enih od mestnih vrat slepi Bartimaj in beračil. Ravno skozi ta vrata je šel Jezus iz Nazareta, saj gre tu pot v Jeruzalem, kjer se bo dopolnila Velika noč, njegova velikonočna žrtev, kateri gre Mesija za nas naproti. Ta pot je njegov in tudi naš izhod, saj je edina pot, ki vodi v obljubljeno deželo sprave, pravičnosti in miru. Na tej poti je torej Gospod srečal Bartimaja, ki je oslepel. Njuni poti se srečata, postaneta ena sama pot. Bartimaj se je namreč obrnil proti Njemu in močno vpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« S to molitvijo se je dotaknil Jezusovega srca, ki se je ustavil, ga dal poklicati ter ga ozdravil. Odločilen trenutek pri tem je bilo osebno, neposredno srečanje med Gospdoom in tem trpečim človekom. Tako sta se znašla drug pred drugim; Bog s svojo voljo ozdraviti ga in človek s svojo željo biti ozdravljen. Dve svobodi, dve volji, ki sta prišli skupaj. »Kaj hočeš, da ti storim?« ga je Gospod vprašal. »Da bi spregledal!« mu je slepi odgovoril.»Pojdi, tvoja vera te je rešila!« S temi besedami se je zgodil čudež. Veselje Boga je veselje človeka. In Bartimaj je spregledal, pripoveduje evangelij, »in šel po poti za njim«, torej je postal njegov učenec ter se je skupaj z Učiteljem povzpel v Jeruzalem, da bi bil skupaj z Njim udeležen pri veliki zveličavni skrivnosti. Ta pripoved je v svojih bistvenih prehodih podobna poti katehumena do zakramenta svetega krsta, ki so ga v prvotni Cerkvi imenovali tudi ‘razsvetljenje’…

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

V novembru nas cerkev posebej vabi, da poglobimo molitev za vse pokojne. Na praznik vseh svetih se tako z veseljem spominjamo in priporočamo vsem, ki so že dosegli nebeško slavo. Med njimi so tako vsi slavni svetniki in svetnice, katere dnevno proslavljamo v bogoslužjih, kot tudi tisti, ki jih cerkev ni uradno prepoznala in razglasila za svete. Med njimi so tako zagotovo tudi naši bližnji, ljudje, ki smo jih poznali in so si s svojimi prizadevanji že prislužili nebesa.

Takoj naslednji dan pa nas cerkev posebej spodbudi, da svoje molitve darujemo posebno za vse duše, ki se še prečiščujejo v vicah. Same si namreč v tem stanju ne morejo več pomagati, zato lahko računajo le na našo pomoč.

O pomenu molitve za vse duše v vicah na slikovit način priča tudi kronika iz reda manjših bratov:

V Parizu je v frančiškanskem samostanu umrl mlad redovnik, ki so mu zaradi njegovega zglednega življenja nadeli ime: Angelicus-angelski. Eden sobratov, ki ga je vezalo s pokojnim globoko prijateljstvo, je bil profesor bogoslovja in ker ga je dobro poznal, je opustil darovati zanj predpisane tri sv. maše. Bil je namreč prepričan, da je pokojni že v nebeški slavi. Nekaj dni kasneje se navsezgodaj sprehaja po vrtu.

Kar se naenkrat pojavi pred njim pokojni prijatelj in sobrat Angelik in ga očitajoče prosi sočutja in usmiljenja.
»Kako, ti potrebuješ moje pomoči?« »Da, trpim v vicah in čakam, da opraviš zame trikrat sveto daritev.« »Seveda jo bom z vso ljubeznijo; toda menil sem, da ne potrebuješ več naših molitev in prošenj, zakaj bil si najboljši med nami, zjutraj prvi na koru, ubogljiv do zadnjega, najbolj goreč v izpolnjevanju vodila. Vsi smo te občudovali in te hiteli posnemat.«
»Kljub učenosti ne razumeš, kaj je to: biti čist pred Bogom,« je bil odgovor in nato je izginil, kakor izzveni glas in izgine vonj.

Naj nas pravkar prebrana zgodba spodbudi h goreči molitvi za vse pokojne in h globokemu osebnemu spreobrnjenju in spraševanju vesti.

Pred dnevi smo obhajali tudi god vsem ljubega svetega papeža Janeza Pavla II.. Prav z njegovimi besedami, ki lepo povzamejo pravkar prebrano, lahko zaključimo tole razmišljanje: »Spodbujam katoličane, naj goreče molijo za vse umrle, za svoje družinske člane in za vse naše pokojne brate in sestre, da bi dosegli odpuščanje kazni za svoje grehe in bi slišali Gospodov klic: »Pridi, o moja draga duša k večnemu počitku v naročje moje dobrote, tam ti je pripravljena večna nagrada«

Sodelavec oznanil

SKUPNA OZNANILA

• V ponedeljek ni uradnih ur!
• V tem tednu so počitnice in ni verouka, strežniških vaj in pevskih vaj otroškega zbora.
• Obisk bolnih in ostarelih na prvi petek bo prestavljen na petek, 8. novembra.
• Naslednja nedelja je zahvalna.
• Na praznik VSEH SVETIH – novembra – so maše kot ob nedeljah. V Prvačini je blagoslov grobov ob 14.15. V Dornberku bo bogoslužje v cerkvi ob 15.00 in procesija na pokopališče. V Zaloščah bo molitev na pokopališču ob 16.00.
• Karitas se priporoča za nakup sveč, cena znaša 2,50€ za kos. Sveče lahko dobite ob izhodu iz cerkve. Sredstva so namenjena za pomoč ljudem v stiski. Hvala!

ŽUPNIJA PRVAČINA

Karitas – vabilo: sodelavke Karitas bomo nadaljevale z molitvijo rožnega venca. Srečujemo se v sredo.  Lepo vabljeni. 

ŽUPNIJA DORNBERK

ČAŠČENJE NAJSVETEJŠEGA ob ZAHVALNI NEDELJI bo 3.11., za vso župnijo v Zaloščah.

  Spored češčenja: 

  13h – 14h:    Klemšeti, Tabor, Potok, Prešernova,   

                       Stritarjeva    

  14h – 15h:    desna stran ceste v Zaloščah,  

                       Draga, Brdo,  B. Vodopivca,  Ograda 

  15h – 16h:    Gmajna, Gregorčičeva, Skominova,

                       Čuklja

  16h – 16.30: Saksid, Budihni, Šinigojska,

                       Kolodvorska, Vodnikova

  16.30:           pete litanije Matere Božje in blagoslov.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

Dornberk: Potok

Prvačina: 161-180

Zalošče:1.11. –

• Vsi Sveti: Saksid – temeljito čiščenje
• 3.11. – Zahvalna nedelja: Zalošče 1-15 (pridelki)