Zapisi svetnikov so veliko bogastvo Cerkve. Iz njih lahko črpamo številne nasvete in misli, ki nam pomagajo na vseh področjih našega življenja in nam kažejo preverjeno in že prehojeno pot svetosti.
V njihovih zapisih lahko tako beremo o duhovnih temah, najdemo pa tudi zelo konkretne nasvete za vsakdanje življenje.
Tako na primer sveti Janez Krizostom, ki so mu zaradi njegovih izjemnih pridig nadeli vzdevek “Zlatousti”, zgovorno svetuje vsem poročenim moškim:
“Ljubite svoje žene bolj kot ljubite svoje lastno življenje. Ne nasprotujte jim in bodite z njimi vedno iskreni. Raje kot da iščete svojo družbo zunaj, preživljajte čas z ženami doma. Tudi v družbi jim izkazujte spoštovanje, hvalo in občudovanje. Svetujte jim potrpežljivo. Skupaj molita, hodita v cerkev in razpravljajta o Božji besedi. V kolikor bo vajin zakon izgledal takole, bo vajina svetost primerljiva z najsvetejšimi izmed menihov.”
Težko si predstavljamo, da je ta zapis nastal pred približno 1500 leti in je še danes več kot aktualen in koristen. Nadalje svetnik svetuje:
“Mož mora ženo ljubiti pametno in sveto, ne z meseno, ampak s čisto, sveto ljubeznijo. Skrbeti mora, da duša ne trpi škode v tej ljubezni, da skupaj enkrat dosežeta večno življenje, ki skupaj uživata tukajšnje življenje.”
Namen svetnikov pa niso zgolj modre učene besede, temveč najprej spreobrnjenje vseh duš, tudi najpreprostejših. Zato sveti Janez v svojih spisih posnema svojega učitelja Kristusa in na to temo spregovori tudi v priliki:
“V mali vasici, blizu mesta Altona, je živel reven čevljar, Ludovik Garbon po imenu. Ta je imel ženo, ki je zaradi bolezni popolnoma oslepela. Ljudje iz vasi navadno zaradi prevelikih stroškov odlašajo, preden gredo h kakemu boljšemu zdravniku. Ta čevljar pa ni bil tak. Raznovrstna zdravila je že kupoval dve do tri leta, a nič ni pomagalo. Naposled zve za spretnega zdravnika za oči v mestu Altona. Takoj se odpravi na pot. Ne glede na grdo vreme spremlja svojo ženo do tja. Zdravnik mu zagotovi, da mu bo ženo ozdravil, če mu plača petindvajset srebrnikov. To je bila za čevljarja pač velika vsota. Drugi bi se bil ustrašil in odšel, čevljar pa tega ni storil. Sam gre domov, proda edino kravo, ki je bila skoraj njegovo edino premoženje in je celo družino redila, proda jo iz ljubezni do žene. Ves vesel nese denar zdravniku in kmalu pripelje svojo ženo zdravo na dom. – Taka je ljubezen, katero zahteva apostol od moža, rekoč: »Možje, ljubite žene, kakor Kristus svojo cerkev.«”
Naj bo pravkar prebrano vsem možem v spodbudo pri gradnji odnosa z ženo. Vsem drugim pa opomnik, da bi nasvete pogosto iskali v bogastvu zapisov svetnikov in svoja življenja uravnavali po njih.
