Mesec oktober nas posebej vabi k molitvi rožnega venca – te preproste, a neizmerno močne molitve, ki jo je Cerkev skozi stoletja imenovala kar »orožje svetnikov«.

Sv. pater Pij, o katerem sem pisal prejšnji teden, je nekoč dejal: »Ljubite Marijo in vedno molite njen rožni venec, kajti rožni venec je orožje proti zlu današnjega sveta.«

Svetnik iz Pietrelcine je bil znan po tem, da je vsak dan zmolil več rožnih vencev – včasih celo več deset! Skoraj neprenehoma, neglede na opravila, so med njegovimi prsti polzele jagode rožnega venca. Ko so ga vprašali, kako mu to uspe, se je le nasmehnil in odgovoril: »To je vir moje moči. Marija me vodi, kadar sem utrujen, in me brani, kadar sem v skušnjavi.«

Ena izmed čudovitih zgodb o moči rožnega venca prihaja tudi iz časa druge svetovne vojne. V japonskem mestu Hirošima je leta 1945, le nekaj sto metrov od središča eksplozije atomske bombe, stala hiša jezuitov. Kljub popolnemu uničenju širše okolice so redovniki, ki so tam živeli, preživeli bombardiranje brez resnih poškodb.

Kasneje so svojo čudežno rešitev brez premisleka pripisali Mariji. Vsem so razlagali, kako so vsak dan zvesto molili rožni venec in posvetili svoje življenje Mariji. Zdravniki in znanstveniki so dogodek označili za čudež, oni pa so enoglasno ponavljali: »Marija nas je zaščitila.«

Rožni venec je molitev, ki združuje naša srca z Bogom preko Marijine materinske roke. Ni zapletena, ne zahteva posebnega znanja ali časa – zahteva le voljo in ljubezen. V vsaki zdravamariji izgovarjamo Jezusovo ime, v vsakem očenašu zaupamo Očetu, v vsaki skrivnosti pa razmišljamo o dogodkih našega odrešenja. Kako ne bi nebeška mama zaščitila vsakega, ki se k njej zateka s to molitvijo?

Sv. Janez Pavel II. je zapisal: »Rožni venec je moje najljubše orožje. V njem najdem tolažbo, moč in pogum.«

Ko bomo tako v tem mesecu pogosteje prijeli v roke rožni venec, ozavestimo, da ne držimo le preproste kroglice – držimo verigo, ki nas povezuje z nebom, z Marijo, z Jezusom.

Morda nas k molitvi povabi tišina večera, morda skrb za družino, morda prošnja za mir. Neglede na razlog – vzemimo si čas – doma, v cerkvi, na sprehodu ali v avtu, in zmolimo vsaj en del rožnega venca. Tako bomo tudi mi, prav kmalu, skupaj s svetniki opevali neizmerno Marijino varstvo!