Prihodnjo nedeljo bomo Slovenke in Slovenci na referendumu odločali o potrditvi ali zavrnitvi možnosti uzakonjenja samomora s pomočjo (evtanaziji).

Slovenski škofje so ob več priložnostih že pojasnili, da je vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, »tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti samomora s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive«.

Vse državljanke in državljane so spodbudili, da kot narod resno razmislimo o dolgoročnih posledicah, ki čakajo našo družbo v primeru uzakonjenja takšnih praks. »Gre za poskus uvedbe nove družbene ureditve, v kateri bodo na dolgi rok vedno bolj cenjeni zdravje, mladost in predvsem produktivnost, na stran pa bodo postavljeni vsi ranljivi in bolni«, še pojasnjujejo.

Situacija spominja na čas druge svetovne vojne, kjer je v nacistični Nemčiji totalitarna oblast ustvarila načrt uničenja »neproduktivnih življenj«. Temu načrtu se je takrat neustrašno in odločno zoperstavil tudi svetniški škof, blaženi Clemens August von Galer.

Ponovno želim z vami deliti delček ene izmed njegovih najbolj odmevnih pridig, ki je še danes nadvse aktualna:

»Gorje nam, če prestopimo Božjo zapoved: ‘Ne ubijaj!’«

Če enkrat dopustijo, da imajo ljudje pravico usmrtiti »neproduktivne« soljudi – in tudi če zaenkrat to zadene samo uboge, nemočne, duševno bolne – tedaj je dovoljen umor vseh nedonosnih ljudi, torej neozdravljivo bolnih, za delo nesposobnih pohabljencev, delovnih in vojnih invalidov, tedaj je dovoljen umor nas vseh, ko se postaramo in ne moremo več delati, ko smo neproduktivni, nedonosni. Potem zadostuje samo nek tajen odlok, da je treba postopek, preizkušen na duševno bolnih, razširiti na druge neproduktivne in ga izvajati tudi pri neozdravljivo bolnih, pri starostno oslabelih, pri delovnih invalidih, pri težko ranjenih vojakih. Potem nihče od nas ni več gotov svojega življenja. Neka komisija te lahko postavi na seznam neproduktivnih, ki so po njenem mnenju postali »nevredni življenja«. In nobena policija te ne bo varovala in nobeno sodišče ne bo kaznovalo tvoje usmrtitve ter morilca izročilo zasluženi kazni! Kdo potem še more zaupati zdravniku? Morda bo bolnika prijavil kot »neproduktivnega« in dobil navodilo, naj ga umori. Ni si mogoče predstavljati, kakšna podivjanost nravi, kakšno medsebojno nezaupanje se bo zažrlo v družine, če trpijo, sprejmejo in izvajajo ta nauk. Gorje ljudem, gorje našemu nemškemu ljudstvu, če ne samo prestopimo sveto Božjo zapoved: »Ne ubijaj!«, ki jo je Gospod z gromom in bliskom oznanil na Sinaju, zapoved, ki jo je Bog naš Stvarnik od začetka vpisal v vest ljudi, ampak tudi če trpimo in nekaznovano izvajamo ta prekršek!«

Ob koncu lahko le ponovim jasne besede slovenskih škofov: »Katoličani bomo na referendumu glasovali PROTI«.