št. 647 | Leto XIII | 13. 3. – 29. 3. 2026
Dragi starši, stari starši,
v Tednu družine vas z veseljem vabimo na krajšo prireditev ob starševskem prazniku, ki jo bodo obogatili mlajši veroučenci. V kulturnem pesniško-dramskem programu bomo obudili tudi spomin na molitve in pesmice naših prednikov. Srečali se bomo na materinski dan, 25. 3. 2026, takoj po sveti maši ob 18.00 v kapeli dornberške cerkve. Lepo vabljeni, da skupaj počastimo praznik družine.
Veroučenci in kateheti s sodelavci
Ob tem se lahko vprašamo, kaj v resnici pomeni izraz, da je krščanska družina »domača Cerkev«. Pravzaprav je res. Preko družinskih krščanskih obredov, kot so: skupna molitev, blagoslov (pokrižanje) otrok, vzgoja otrok v veri in krščanskih navadah, blagoslov doma na sveti večer … le-ti družino delajo Cerkev v malem. Če imamo torej doma Cerkev, ki je svetišče, potem lahko toliko bolj ozavestimo, da je sredi med nami Gospod.
Dom kot svetišče božje prisotnosti
Sveti Jožef, je imel kot starš, skupaj z Marijo, Jezusovo materjo, nalogo vzgoje in varstva Božjega sina. Lahko si predstavljamo, kako sta Marija in Jožef Jezusa vzgajala v dobrega in odgovornega Juda, pokornega zakonom Postave, kako so skupaj po judovski navadi molili in ponavljali besede: »Poslušaj, Izrael. Gospod je naš Bog, Gospod edini. Ljubi Gospoda svojega Boga …« (5 Mz 6, 4-5).
Tako je bila tudi sveta družina, po zaslugi staršev, ne le dom, temveč svetišče Božje prisotnosti ravno preko skupnih obredov molitve in judovskih navad. Četudi ne brez skrbi in težkih trenutkov, kot izrazi Marija sama: »… z žalostjo, sva te iskala.« Otrok, ki povzroča skrbi, celo žalost, to je bila realnost tudi svete družine. Kakor je to realnost vsakega doma. Poleg lepote, trenutkov veselja, življenja, praznovanja!
POSTNE MISLI (Misli in nasveti svetnikov)
Peto postno razmišljanje prejšnjega tedna lahko najdete na spletni strani župnije, saj ni bilo objavljeno v oznanilih. V njem smo razmišljali o Jezusovi smrtni obsodbi, od tu tudi danes nadaljujemo.
Po obsodbi je Pilat izročil Jezusa njegovim tožnikom, da ga križajo. Tedaj so ga vojaki zasramovali, mu nadeli križ in ga gnali proti Kalvariji. Ta križ ni bil majhen ali lahek – bil je dovolj velik in težak, da je lahko na njem visel človek. Iz tega lahko hitro spoznamo, kako neznosno breme je moral biti za Jezusa, ki je bil že ves izmučen od pretepanja, bičanja in trnjeve krone! Njegovo telo je bilo razmesarjeno, moči so mu pešale. Ni čudno, da je pod težo križa večkrat padel. Pa vendar je vedno znova vstal – tiho, potrpežljivo, pogumno.
Med potjo so ga ljudje zasramovali, zasmehovali, zaničevali. Nobenega usmiljenja. Naposled so vojaki prisilili Simona iz Cirene, da mu pomaga nositi križ. Toda ne iz dobrote, temveč iz krutosti – bali so se, da bi Jezus po poti umrl in ga ne bi mogli križati. Že to nam pove, kako strašno je bilo njegovo stanje.
Na tej poti je Jezus srečal tudi svojo Mater. Kakšno srečanje! Pogled, ki prebode srce. Sin v neizmernem trpljenju in Mati v neizrekljivi bolečini. Toda prav ta pogled je še globlje ranil njegovo že do smrti razbolelo srce.
Ob vsem tem pa se vprašajmo: ali ni Jezus, obložen s križem, tudi neizmerna tolažba za nas? Kdo izmed nas je brez križa? Nekje se družina komaj preživlja iz meseca v mesec, drugje bolezen pritiska človeka na trdo ležišče. Tu žena joka nad možem, tam mož nad ženo. Koliko staršev trpi zaradi otrok, ki jih je odnesel vrtinec sveta. Nesreča nas tepe, krivica nas boli, laž nas preganja. In vendar – ali ni dobro vedeti, da je šel pred nami po tej poti sam Kristus?
Ali nas ne tolaži misel, da smo s križem podobni svojemu Gospodu? In da je bil njegov križ težji od našega? Toda kako ga je nosil? V popolni pokorščini in neizmerni potrpežljivosti. Vedel je, da je to volja nebeškega Očeta. Nobene besede pritožbe ni iz njegovih ust, na njegovem obrazu ni nejevolje – le mir, krotkost in ljubezen.
Tudi mi smo poklicani, da svoj križ nosimo tako: brez godrnjanja, brez obupa, z zaupanjem v Boga. Trpljenje nas vrača k Bogu, nas prečiščuje in nas uči, kako minljivo je vse na svetu. Največje svetnike je Bog obiskoval z največjimi križi, da jih je kakor zlato v ognju prečistil.
Nazadnje si še enkrat predstavljajmo strašen sprevod do smrti izmučenega Jezusa, ki nosi svoj križ po ozkih ulicah Jeruzalema. Potem pa si predstavljajmo v duhu še drugi sprevod, ki se pomika vse od tistega časa skozi vsa stoletja do danes. Za zmagoslavnim Kristusom so s križen na rami že dospeli do cilja njegovi apostoli, mučenci, nešteti svetniki, nepregledna množica vdanih kristjanov, ljudi, kakršni smo mi, vseh starosti, obeh spolov, vseh narodov. Med njimi so tudi tisti, ki smo jih poznali, morda naši najbližji! Uvrstimo se tudi mi v ta sprevod. Hodimo za Kristusom, nosimo svoj križ pokorno in zvesto.
Res je, pot križa je trda. Toda če križ nosimo s Kristusom, mu ga darujemo, njemu posvečujemo, že tukaj na zemlji zasije luč tolažbe. Na koncu te poti pa nas čaka večna luč, večni mir in neizmerna radost.
Sodelavec oznanil
ŽUPNIJA DORNBERK
- Danes ob 14h je križev pot, ki ga pripravijo »starejši, molivci«, naslednjo nedeljo pa »starši prvoobhajancev«.
- Jutri v ponedeljek so uradne ure.
- Ta teden je spoved za veroučence v okviru verouka. Od 1. do 3. razreda pa je redni verouk.
- Križev pot, ki ga vodijo birmanci bo v petek pol ure pred mašo, torej ob 17.30 uri. Pripravi ga tretja in četrta birmanska skupina.
- V petek pri maši sodelujejo veroučenci 9. razreda, ki tudi uredijo veroučni učilnici v soboto ob 9. uri.
- Obvezne strežniške vaje so v soboto ob 9.30. Vabljeni vsi strežniki, ker se bomo začeli pripravljati na velikonočno tridnevje!
- Otroški pevski zbor ima pevske vaje v soboto ob 10.30
- Prilika za spoved je v petek od 16:30 do 17:30; v soboto od 17:00 do 18:30 in nedeljo od 17:00 do 18:30.
SKUPNA OZNANILA
- Animatorji župnije Dornberk skupaj s pomočniki in zbori, tudi letos pripravljamo Tabrški pasijon, v petek 27.3. ob 19:30 se zberemo na kmetiji Kraljič. Škoda bi bilo, če se ne bi zbrali v velikem številu in po našem slikovitem Tabru, pospremili Jezusa na njegovi zadnji poti. Vsak naj povabi še koga in se vidimo v petek zvečer v Tabru!
ČIŠČENJE IN KRAŠENJE
- Dornberk: Vodnikova do konca
- Prvačina: 1-40
- Zalošče: Budihni
BRALCI
- Dornberk: 5. skupina
- Zalošče: 4. skupina
- Prvačina: 3. skupina
Dan | Godovi | Mašni namen | Srečanja |
23. pon |
| †† starši Čotar, Vodnikova 39 |
|
24. tor |
| † Bojan Mrevlje, Tabor 33 | Maša ob 7.30 |
25. sre | GOSPODOVO OZNANJENJE MARIJI | † Danijel Rijavec, Ulica Bojana Vodopivca |
|
26. čet |
| † Zorko in Neli Harej, Potok †† iz družine Čotar, Potok 10a |
|
27. pet |
| † Metodi in Dorica, Draga 12 V zahvalo, Gregorčičeva 11 | Križev pot birmanci Sodelovanje 9. razred |
28. sob |
| †† starši Hrovatin, Draga 7 | Strežniki ob 9.30 Otroški pevski zbor 10.30 |
29. ned | 6. POSTNA NEDELJA – CVETNA | Zalošče 8.15 – Za drage žive in mrtve iz družine Juh-Mihelj-Budihna, Budihni 11 Dornberk 9.30 – Živi pokojni iz župnij Dornberk, Prvačina Prvačina 10.45 – † Emilija Rijavec – obletna, Prvačina 217a |
|