Nedelja, 1. julij. Budilka zazvoni ob 5.15. O, ne. Kaj če bi šli k maši kar v Dornberk?
Težko je bilo vstati, a se je splačalo. Nekaj parov iz mlajše zakonske skupine in nekaj iz starejše smo se odpravili peš na Svete Višarje. S tem romanjem smo se želeli Bogu zahvaliti za milosti, ki smo jih prejeli v minulem šolskem letu.
Po naporni hoji navkreber smo se opoldne udeležili svete maše v treh jezikih, ki jo je vodil sam škof Alojz Uran, ki letos obhaja 25-letnico škofovskega posvečenja. Zato nam je na koncu tudi razdelil podobice. Višarsko Marijo smo prosili za naše družine in molili tudi za tiste, ki žal niso mogli z nami.
Po maši smo pred cerkvijo prisluhnili še koncertu mladih glasbenikov (verjetno so vsa ta presenečenja pripravili prav za nas-dornberškovce :)) .
Kot se za romanje spodobi ni manjkalo niti pohano in tudi za dobro voljo je bilo poskrbljeno. (zadolžen Branko :))
Po spustu z gondolo v dolino smo se odpeljali še k Rajbeljskemu jezeru, kjer so na svoj račun prišli naši najmlajši.
Bila je res lepa nedelja, ki nas je med seboj še bolj povezala in nam pustila lepe spomine.