Animatorska skupina ima navadno dva voditelja, ki sta enakovredna po svojih zadolžitvah, funkcijah in odgovornosti. Vedno imata na razpolago duhovnega voditelja, ki je glede na odgovornost nad njima. Voditelja morata biti odločna, povezovalna, korektna, odgovorna. Pogoj za prevzem vodenja skupine je, da je animator polnoleten. Bistvena je organizacija in sodelovanje, saj zgolj z dopolnjevanjem in skupno pomočjo par lahko vodi in usmerja veliko skupino animatorjev. Bdita nad vsemi stvarmi, ki potekajo znotraj skupine, od priprave velikih iger, katehez, prostega časa, nakupovanja pripomočkov, dobave majic, do iskanja kuharjev in še bi lahko naštevali.

Tistih, ki so člani skupine že precej let, se je prijelo poimenovanje starejši animatorji. Ti so izkušeni in bolj podkovani na svojih področjih. Mlajšim od njih pravimo animatorji. Ti že lahko vodijo svoje skupine pri katehezah, so dobro poučeni. Najmlajši v naši skupnosti so animatorji pomočniki, ki so navadno pobirmanci. Oni so tisti, ki so desna roka vsakega animatorja. Brez njih celoten oratorij ne bi uspel. So najmlajši v skupini in se s pomočjo in zgledom starejših veliko naučijo.

Pogoji za pristop k animatorski skupnosti so se skozi desetletje spreminjali. Na začetku formacije skupine so to bili navadno srednješolci in študentje, pa tudi že zaposleni. Vsako leto pa se je vse več mladih odločalo, da svoje življenje začnejo razvijati tudi kot animatorji v župniji. Tako so aktivni animatorji postajali mlajši srednješolci, zato je bil eden izmed ključnih pogojev ta, da so že prejeli zakrament svete birme. Vsekakor pa je najpomembnejše, da so med seboj prijatelji in ne samo sodelavci. Imajo skupno poslanstvo – otrokom predati vero na poseben, drugačen način.