Članek vsebuje pomanjkljive informacije, vsebina je še v pripravi.
Če imate kakšen prispevek, ga prosimo pošljite na oznanila.dornberk.prvacina@gmail.com

KRATKA ZGODOVINA DORNBERŠKE CERKVE

PRVA – najstarejša dornberška cerkev je stala na tem mestu
verjetno že pred letom 1200.
Ob zadnji predelavi leta 1990 so pri izkopavanju naleteli na ostanke,
ki so nakazovali, da se je na tem mestu že v rimskih časih nahajala neka zgradba.
Kraj Dornberk je v starih dokumentih prvič omenjen leta 1084.
Župnija z župnikom in vikarjem pa je prvič omenjena leta 1296.
Srednjeveška cerkev je v dukumentih imenovana “Ecclesia antiqua”.
Zgrajena je bila v gotskem stilu.
Pri zadnji predelavi so našli več kamnov obdelanih v gotskem slogu.

DRUGA – cerkev je iz leta 1574.
Zgrajena je bila v renesančnem slogu
Od te cerkve je ohranjen kamnit portal pod zvonikom,
kjer je bil takrat glavni vhod v to cerkev.
Cerkev je bila postavljena v smeri vzhod – zahod.
Na tem portalu je v glagolici zapisano: JURI POP MDLXXIIII (1574.
(verjetno gre za takratnega župnika Jurija Skortiga, ki je umrl leta 1581).
Pri zadnji obnovi cerkve smo pod tlakom našli dobro ohranjene temelje te cerkve.

TRETJA – prejšnja cerkev je nastala okrog leta 1670
ter je bila zidana pravokotno na staro torej v smeri sever – jug.
Pročelje in vhod so prestavili izpod zvonika na južno stran.
Zaščitniki cerkve so bili vedno grofje – lastniki dornberškega gradu,
Prvotno so bili to grofje Dornbergi, kasneje pa gofje Rabatta (1407-1794).
Prezidavo cerkve v sredi 17. st. so financirali grofje Rabatta,
zato je na oltarju sv. Danijela tudi njihov grb.
Cerkev je imela raven, kasetiran lesen strop
in velika polkrožna okna, kakršno je še ohranjeno nad starim korom,
oziroma na pročelju cerkve.
Leta 1781je bila cerkev temeljito predelana (verjetno zaradi požara).
Tudi to predelavo je financirala rodbina Rabatta, o tem priča napis,
ki je pod beležem na slavoloku med ladjo in prezbiterijem starega dela cerkve.
Presbiterij in ladja sta bila povišana,
strop je bil narejen v baročni obliki kakršen je še danes.
Okna so bila prezidana iz polkrožne v pravokotno obliko,
kakršna so še danes v starem delu cerkve.
Trije oltarji v starem delu cerkve so dobili sedanjo obliko okrog leta 1670.
Veliki oltar ima elemnte še iz strejšega renesančnega oltarja.
Narejen je iz črnega marmorja in kraškega kamna.
Podoba svetega Danijela je novejše delo slikarja Del Nerija iz leta 1926.
Podoba rožnovenske Marije z detetom na stranskem oltarju,
na kateri je pokrajina z Dornberkom in Zaloščami
in podoba sv. Miklavža sta deli slikarja J. Tominca iz leta 1860.
V cerkvi so pod tlakom starega dela cerkve tri grobnice.
V sredini cerkve je bila grobnica rodbine Rabatta
z napisom iz leta 1652 in z marmorno intarzijo.
Vrhnji del grobnice je sedaj zunaj cerkve pod zvonikom.
Cerkev hrani misijonski križ iz konca 15. stoletja.
Leta 1988 so pričeli z deli, v katerih je bil obnovljen stari del cerkve
in na vzhodni strani prizidan novi prizidek.
V novem delu cerkve je sedaj daritveni oltar, krstni kamen in tabernakelj.
Cerkvena os se je tako ponovno obrnila v prvotno smer vzhod-zahod.
Načrte za prenovo je naredil dipl. arh. ing. France Kvatrnik.
Temeljni kamen za obnovo in povečavo cerkve je bil postavljen
na tretjo adventno nedeljo, dne, 11.12.1988.
Na zahvalno nedeljo, 4.11.1990 je koprski škof msgr. Metod Pirih
posvetil obnovljeno in povečano cerkev, ki je

ČETRTA cerkev na tem mestu. Krasi jo velika freska zadnje večerje,
delo akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja.
Njegova je tudi podoba Vstalega Kristusa na stropu.
Vitraž Svetogorske Kraljice in vitraž, ki prikazuje delo Svetega Duha
ob učlovečenju in na Binkoštni praznik je delo akademskega slikarja Perkota.

Pod novim delom cerkve je nastala kapela (večnamenski prostor),
kjer se nahajajo podobe slikarja Kralja.