Na sliki: Sagrada Familia
Pred kratkim je bila v Barceloni velika slovesnost. Papež Leon XIV. je v znameniti baziliki Sagrada Família daroval sveto mašo in blagoslovil novi stolp Jezusa Kristusa, najvišji stolp te veličastne cerkve. Dogodek je bil še posebej pomenljiv, ker je potekal ob stoti obletnici smrti njenega arhitekta Antonija Gaudíja.
Milijoni turistov občudujejo to nenavadno baziliko, toda mnogi ne vedo, da njen arhitekt ni znan samo po svoji ustvarjalnosti. Katoliška cerkev ga je namreč razglasila za častitljivega Božjega služabnika in je na poti k svetništvu. Njegovo življenje dokazuje, da svetost ni pridržana samo duhovnikom in redovnikom. K svetosti je poklican vsak kristjan.
Antonio Gaudí je bil v mladosti uspešen in perspektiven arhitekt, ki je rad užival v svoji slavi. Sčasoma pa je, po več življenjskih preizkušnjah, njegova vera postajala vse globlja. Zadnja leta svojega življenja je skoraj vse svoje moči posvetil gradnji Sagrade Famílie. Dnevno je obiskoval sveto mašo, prejemal zakramente, se postil, prebiral duhovne avtorje in veliko molil. Tisti, ki so ga poznali, so govorili, da ni gradil le cerkve iz kamna, ampak najprej tempelj v svojem srcu.
Nekoč so ga vprašali, zakaj gradnja bazilike traja tako dolgo. Gaudí je z nasmehom odgovoril: »Mojemu klientu se ne mudi.« Njegov klient je bil namreč Bog.
V teh besedah se skriva globoka modrost. Današnji človek je pogosto neučakan. Rad bi hitre rezultate in takojšnje odgovore na svoje molitve. Bog pa deluje drugače. Njegovi načrti zorijo počasi. Sagrada Família se gradi že več kot stoletje, pa vendar še danes oznanja vero milijonom ljudi.
O Gaudíjevi ponižnosti govori tudi njegova smrt. Leta 1926 ga je na ulici povozil tramvaj. Ker je bil oblečen zelo preprosto, so ga sprva imeli za navadnega reveža. Šele pozneje so ugotovili, da pred njimi leži eden največjih arhitektov svojega časa. Toda njemu slava ni veliko pomenila. Pomembno mu je bilo, da zvesto izpolni poslanstvo, ki mu ga je zaupal Bog.
Ko danes občudujemo stolpe Sagrade Famílie, se lahko vprašamo, kaj nam želi povedati življenje njenega arhitekta. Predvsem to, da svetost ni nekaj izrednega, k čemur so poklicani le izbrani. Svetost pomeni, da svoje delo opravljamo z ljubeznijo, poštenostjo in zvestobo Bogu in k temu smo poklicani prav vsi. Gaudí ni na poti k svetništvu zaradi svojih načrtov in zgradb, ampak zato, ker je svoje talente izročil Gospodu.
Vsak izmed nas je poklican k isti svetosti. Ne bomo vsi gradili veličastnih bazilik. Večina nas bo z dneva v dan gradila svoje družine, svoje delovno mesto, svojo župnijo in svoje vsakdanje življenje. Če to delamo iz ljubezni do Boga, postane tudi naše delo pot v svetost.