BINKOŠTNA NEDELJA – (Jn 20,19-23) – (A)

Na večer tistega prvega dne v tednu (na veliko noč) so se učenci iz strahu pred Judi zbrali za zaprtimi vrati. Nenadoma je mednje stopil vstali Jezus, jih pozdravil z besedami »Mir vam bodi!« in jim pokazal svoje rane. Učenci so se razveselili, Gospod pa jim je ponovno zaželel mir in jim podelil poslanstvo: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« Nato je dihni vanje in jim rekel: »Prejmite Svetega Duha!« ter jim dal oblast za odpuščanje grehov.

Binkošti pogosto imenujemo »rojstni dan Cerkve«, ta evangeljski odlomek pa nam čudovito pokaže, kako ta rojstni dan sploh izgleda v praksi.

• Iz zaklenjenosti v svobodo: Učenci so prestrašeni, zaklenjeni in negotovi – podobno kot se sami včasih zapremo vase pred izzivi sveta. Jezus pa ne pozna zaprtih vrat. Vstopi v njihov strah in prinaša mir, ki ga svet ne more dati.
• Novi vdih življenja: Ko Jezus »dihne« vanje, nas to spomni na stvarjenje človeka, ko je Bog vdihnil življenje v Adamovo telo. Z darom Svetega Duha Jezus ustvari novega človeka – Cerkev, ki jo vodi Božji utrip.
• Moč odpuščanja: Prvi sad Svetega Duha je odpuščanje. Jezus učence ne pošilja, da bi svet obsodili, ampak da vanj presejejo Božje usmiljenje.

Sveti Duh ni nekaj oddaljenega; je Božji dih v nas. Tudi danes želi odkleniti naše strahove, nas napolniti z mirom in nas poslati, da prinašamo spravo tja, kjer vladajo nemir, zamere in razdeljenost.

MISLI IN NASVETI SVETNIKOV

Na današnji, binkoštni praznik se Cerkev spominja prihoda Svetega Duha nad apostole. Prestrašeni in negotovi učenci so po prihodu Svetega Duha postali pogumni oznanjevalci evangelija. Tisti Peter, ki je pred Jezusovim trpljenjem iz strahu trikrat zatajil Gospoda, sedaj stopi pred množico in brez strahu oznanja vstalega Kristusa. Apostoli, ki so prej skrivali svoje obraze za zaprtimi vrati, gredo po svetu in za vero darujejo celo svoje življenje. To ni bila človeška moč, ampak moč Svetega Duha.

Prav apostol Peter je eden največjih dokazov te preobrazbe. Preprost ribič iz neznane Galileje postane skala Cerkve. Po binkoštih pogumno oznanja evangelij, spreobrača množice in nazadnje pride celo v Rim, v samo središče mogočnega cesarstva.

Toda rimski cesarji niso mogli razumeti krščanstva. Mnogi med njimi so se imeli skoraj za bogove in zahtevali božansko čaščenje. Kristjani pa niso hoteli darovati kadila niti cesarju, niti lažnim bogovom, saj so vedeli, da je pravi Gospod samo Jezus Kristus.

Zato so jih preganjali. Metali so jih zverem, jih križali, zapirali v ječe in mučili na najokrutnejše načine.

Že se je zdelo, da bo mogočni Rim uničil Cerkev.    A zgodilo se je ravno nasprotno. Cesarji so izginili, Kristusova Cerkev pa živi dalje.

O tem na zgovoren način priča tudi naslednja zgodba. Aprila 2005 je novoizvoljeni papež Benedikt XVI. prišel na balkon bazilike sv. Petra, da blagoslovi množico. Okoli njega so bili na sosednjih balkonih kardinali, ki so ga pravkar izvolili. Televizijske kamere so ujele izredno zamišljen izraz na obrazu čikaškega kardinala Francisa Georgea. Ko se je kardinal vrnil domov, so ga poročevalci vprašali, o čem je razmišljal v tistem trenutku. Odvrnil je:

»Zazrl sem se daleč čez proti Circus Maximusu, proti Palatinskemu griču, kjer so nekoč prebivali rimski cesarji, od koder so vladali in zviška gledali na preganjanje kristjanov. In sem si mislil: Kje so njihovi nasledniki? Kje je naslednik cesarja Avgusta? Kje je naslednik Marka Avrelija? In navsezadnje, komu mar? Toda če hočeš videti Petrovega naslednika, je prav tukaj poleg mene, smehlja se in maha množici v pozdrav.«

Kako presunljivo! Cesarji, ki so se zdeli nepremagljivi, so postali prah zgodovine. Petrov sedež pa stoji še danes. Ne zaradi človeške moči, ampak zato, ker Cerkev vodi Sveti Duh.

Zato binkošti niso le spomin na preteklost. Sveti Duh še danes vodi in varuje Cerkev. Deluje v svetnikih, v papežih, v duhovnikih, v družinah in v vsakem verniku, ki iskreno živi svojo vero. Kadar človek odpre srce Bogu, Sveti Duh tudi iz slabotnega človeka naredi pogumnega pričevalca.

Naj bodo zato letošnje binkošti tudi za nas iskrena prošnja: Pridi, Sveti Duh! Utrdi našo vero, da se ne bomo bali živeti kot kristjani. Daj nam pogum apostola Petra, zvestobo prvih kristjanov in ljubezen do Cerkve, ki jo že dva tisoč let vodi isti Božji Duh.

Sodelavec oznanil

ŽUPNIJA DORNBERK

• V ponedeljek je praznik Marije, pomočnice kristjanov.
• Jutri v ponedeljek so uradne ure.
• Starše 2. razreda prosimo, da uredijo veroučni učilnici v soboto ob 9. uri, otroci pa v soboto sodelujejo pri šmarnicah v Zaloščah s prošnjami in zahvalami.
• Strežniške vaje so v soboto ob 9.30.
• Otroški pevski zbor ima vaje v soboto ob 10.30.
• Naslednjo nedeljo je nedeljska maša v Tabru ob 17h in ne dopoldan kot običajno.

ŽUPNIJA PRVAČINA

• Vabljeni vsi, otroci in odrasli  vsak dan k šmarnični pobožnosti ob 19. uri v naši cerkvi.

SKUPNA OZNANILA

• ZAKLJUČEK ŠMARNIC V ZALOŠČAH

V majskih dneh so se otroci in mladi zbirali v čast Mariji ter spoznavali sv. Frančiška Asiškega. Šmarnično pobožnost v Zaloščah bomo sklenili v soboto, 30. 5. 2026, s sveto mašo ob 18.30. Na ta dan večerne svete maše v Dornberku ne bo. Po sveti maši ste lepo povabljeni k skupnemu druženju.  

• Napovedujemo poletni nedeljski urnik: od 13. 6. dalje bo nedeljska maša v Zaloščah v soboto zvečer, v nedeljo pa bosta maši v Dornberku in Prvačini. Veselimo se druženja pri molitvi.
• Strežnike vabimo na poletno druženje v Dole. Da lahko termin čimbolj prilagodimo prosimo, da v zakristijah zapišete kdaj imate počitnice zasedene.

ČIŠČENJE IN KRAŠENJE

• Dornberk: Ul. Bojana Vodopivca
• Prvačina: 101-120
• Zalošče: Budihni

BRALCI

• Dornberk: 5. skupina
• Zalošče: 2. skupina
• Prvačina: 4. skupina