Na sliki: Sveti Avguštin

Poletje prinaša nekoliko drugačen ritem življenja. Šolske počitnice, dopusti in daljši dnevi nam pogosto podarijo več prostega časa. Seveda je prav, da si odpočijemo, naberemo novih moči in preživimo več časa z družino. Toda kristjan ve, da človek ni samo telo. Tudi duša potrebuje počitek. In tega ne bo našla na plaži, v gorah ali na potovanjih, če ga ne najde v Bogu.

To je že pred več kot šestnajstimi stoletji čudovito izrazil sveti Avguštin na začetku svojih Izpovedi: »Zase si nas ustvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi.«

Kolikokrat to občutimo tudi sami! Po dopustu se vrnemo spočiti na zunaj, v srcu pa pogosto ostajajo isti nemir, iste skrbi in ista praznina. Pravi počitek ni le v tem, da odložimo delo, ampak da se približamo Bogu, ki je edini vir pravega miru.

Poletje je lahko tudi priložnost za duhovno prenovo. Brez vsakodnevne naglice si lahko vzamemo trenutek za iskren pogled vase.

Morda opravimo temeljito spraševanje vesti, pristopimo k sveti spovedi, uredimo svojo dnevno molitev ali si vzamemo čas za duhovno branje. Morda med tednom brez naglice obiščemo sveto mašo ali nekaj minut preživimo v tišini pred Najsvetejšim. Če želimo, da bo naše telo res spočito, nikakor ne smemo pozabiti na svojo dušo.

Lep zgled nam daje sveti Janez Marija Vianney. Nekoč je opazil preprostega kmeta, ki je vsak dan prihajal v cerkev. Čeprav ga je doma čakalo veliko težkega dela na polju, si je vsak dan vzel čas, da je nekaj trenutkov poklečal pred tabernakljem. Vedel je, da bo delo lažje opravil, če bo prej moč poiskal pri Bogu. Ko ga je župnik vprašal, kaj toliko časa počne pred Najsvetejšim, je kmet preprosto odgovoril: »Jaz gledam Njega, On pa gleda mene.«

V teh nekaj besedah je povedal skrivnost molitve. Ni vedno pomembno, koliko besed izrečemo. Včasih je dovolj, da smo preprosto z Gospodom in mu dovolimo, da okrepi naša srca. Tako preprosto, a hkrati tako globoko opravilo za dolge poletne dni.

Jezus sam nas vabi: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil.« (Mt 11,28)

Naj bo torej letošnje poletje več kot le čas telesnega oddiha. Naj bo tudi priložnost, da si duhovno opomoremo. Telo si po nekaj dneh počitka sicer nabere novih moči, a se kmalu znova utrudi. Duša pa, ki se spočije v Bogu, prejme mir, ki ga svet ne more dati. Prav tak počitek nam daje moč, da bomo po končanih počitnicah živeli z večjim zaupanjem, veseljem in notranjim mirom.